No, pa naj še jaz poverm eno mojo dogodivščino.
Grem na neko delo v neko trgovino ... se zmenim vse lepo in prav, po telefonu mi delodajalec razloži vse pogoje, jasno me seznani kakšne so zahteve, kaj hočejo, česa nočejo ... se dogovorim, da pridem na poskusno delo naslednji dan od devetih do enajstih.
Pridem tja ob devetih, tista šefica neki piše, reče mi naj se razgledam po trgovini, da malo vidim kje imajo kaj, ona zaključi s tistim pisanjem in gre z mano na obhod po trgovini na kar blazno povdarja, kako imajo pri njih vse lepo zloženo, kako morajo zlagati na šablono, tudi ko so razprodaje, pa naj bo še takšna gužva ... dobro. Mi vse razloži potem pa reče, ti si kar vsemi kup oblačil iz police in jih zlagaj, tako da mal spoznaš artikle in da boš vedela kje je kaj, če bo stranka kaj vprašala. Povdarila je tud, da morajo biti oblačila nujno zložena od najmanjše do največje številke (največja čisto spodaj ...).
Jaz začnem z delom (zlaganjem zloženih oblačil - to je bilo uvajanje - preizkus). Ker jaz ne maram siljenja v stranke, jo vprašam, če je treba vsako stranko vprašat, če se ji kaj pomaga, ona mi reče ja vsako je treba, sicer mi ne silimo v stranke ampak je treba. Dobro, pride po 15 minutah prva stranka, jaz lepo pozdravim, gledam kaj stranka počne in če vidim, da kaj intnzivno išče jo grem vprašat, če ji kaj pomagam ... po ene treh takih dogodkih mene pokliče šefica k sebi in reče, več kaj, nič te ne slišim (jaz sem pa sama za pultom zlagala oblačila - s kom hudiča pa naj se pogovarjam - s parom hlač?!), si tako tiha, da nisi za nikamor!
Sej bi še vse lepo prenesla ampak: povdarjala je, da morajo biti oblačila zložena po številkah in da njene prodajalke delo 100% obvladajo, na kar jaz pri zlaganju ugotovin, da veliko oblačil ni zloženih po številkah ... ugotovim, da se najmanjših oblačil ne da zlagat na tisto šablono, ker je prevelika ... najbolj odbilo me je pa to, ker je bil način prodaje te šefice tako vsiljiv, da bi js kot stranka direktno pobegnila iz take trgovine, če bi naletela na tako prodajalko. Ona je bila tako vsiljiva, da je namesto navadne modre majice stranki ponujala oranžno z bleščicami!! Ko je prišla stranka in kaj gledala je šla do nje in ji govorila: a nimamo mi tole lepo, ja poglejte no. a ni to super?!
In potem sem jaz ugotovila, da na tak način pa jaz ne bom mogla prodajat in sem sredi službe - med odmorom, spokala in šla domov.
Poleg tega je ta šefica zahtevala od tebe, da vsako stranko pozdraviš (kar je jasno in čisto razumljivo in pravilno), ko je prišla in sem jo jaz pozdravila je samo šinila z očesom in ni rekla ne bu ne mu. To se meni zdi skrajno grdo, ne rečem, da bi ona morala mene pozdravit, samo lahko bi mi pa odzdravila, če sem jo jaz pozdravila. Jaz enostavno ne prenesem takih stvari, zato sem rekla da ne morm delat na tak način.
Evo, cel roman!