Stres, nezbranost ...

Edina stvar, ki jo lahko narediš je, da premagaš ta tvoj strah pred
neuspehom, ki ga imaš v glavi, kaže se pa kot živčnost in nezmožnost
koncentracije. Ne zganjaj panike za brezveze, ker je šola samo en
delček tvojega življenja, še ogromno drugih stvari je pomembnejših,
ampak vem, da ti zdaj ne izgleda tako. Zavedati se moraš, da si v teh
štirih letih na gimnaziji pisala veliko težjih kontrolk, kot bo matura.
Sama sem naredila isto napako in zmrznila pred maturo iz matematike,
hvala bogu sem jo naredila. Samo sebe moraš prepričati, da si sposobna,
da znaš in da se boš potrudila po svojih najboljših močeh. To si
dopoveduj v glavi vsakič, ko te bo začela grabiti panika in ko se ti bo
zdelo, da se ne moreš zbrati. Dejstvo je namreč, da se ti zlahka
zbereš, vendar si si zabila v glavo, da se ne moreš in se zato seveda
ne moreš. Henry Ford je rekel: "Če mislite, da vam bo uspelo imate
prav, če mislite, da vam ne bo, tudi" (to sem danes prebrala v Oni in
se mi zdi krasna misel). Verjemi, da to drži. Najprej se pomiri, nato
se sprosti, vse to lahko narediš zavetno. Nato pa si mirno reci, da si
sposobna kontrolko rešiti mirno od začetka do konca, brez nepotrebnih
napak in da ti bo uspelo. Moraš verjeti sama vase in v svoje
sposobnosti, drugače ne bo šlo in tudi rezulteti bodo temu primerni.



želim ti veliko sreče

Z veseljem . Sicer sem pa jaz
tudi ponavljala 2. letnik srednje šole, potem sem bila pa v 3. in 4.
letniku pravdobra, na faksu sem pa itak že zdavnaj prehitela skoraj vse
bivše sošolce in sošolke, ki so srednjo šolo dokončali v roku. In če
zmorem jaz, zmoreš tudi ti, vse je v naših glavah.

Tudi jaz sem imela vedno tremo pred testi in izpiti, ki pa sem se jo pred časom znebila 
- rekla sem si, da nimam razloga za tremo, paniko in strah, če sem se
učila in znam. Pri nekaterih predmetih sem imela strah pred učiteljem
in čim sem si v glavo "utupila" da mi nič ne more, ker znam, je strah izginil.



Naj ti opišem moj primer: v 1.let. gimnazije sem imela popravca iz fizike ( - zame najhujši predmet ),
ki sem ga naredila. Ta profesorica je odšla na porodniško in dobili smo
zamenjavo - fizika mi je kolikor toliko šla (ne bom rekla, da sem
razturala, ampak naredila sem jo )
potem pa je nazaj prišla stara profesorica in spet se mi je malo
zalomilo; ko bi morala en test popravljat, sem bila tako živčna in tako
strah me je bilo, da sem komaj na nogah stala. Strah me je bilo tega,
da ne bom popravila, da bom spet imela popravni izpit pa potem še
razmišljanje, kaj če še tega ne naredim, zraven pa še bežne misli, kaj
si bodo drugi mislili, če ne naredim... itd. Takrat sem se vprašala, zakaj se bojim - učila sem se, snov sem razumela. Strah mi je samo preprečeval uspeh. Takrat sem pa razturila na tistem testu



Nimaš razloga za strah - ker si se učila, znaš, če ne narediš boš
drugič, ne bo konec sveta. Nekateri ponavljajo letnike v SŠ ali na
faksu, pa so potem zelo uspešni. Če kak izpit ne narediš, ni nič
groznega. Ni šlo, bo drugič bolje.



Pred testom bodi samozavestna - veš, da si se učila in da snov razumeš. Samo to je pomembno.



Sicer pa ti je Amaya super napisala





ps. Nikakor pa ne začni kadit.  

Ja, jaz imam pa podoben problem - v osnovni šoli in tudi v srednji šoli sem razturala, imela sme ne vem koliko zlatih priznanj, same petke, vse mi je šlo z minimalno truda od rok. Potem sem se pa vpisala na faks in sedaj sem čisti polom. Letošnji letnik bom morala ponavljati, nikakor se ne morem skoncentrirati, na izpitih pa še tisto kar sem se naučila, ne znam spraviti iz sebe. Prav zabito se počutim, pa še toliko huje je, ker nikoli nisem imela težav z učenjem in sem vse neverjetno hitro zaštekala in si zapomnila, z resnično malo učenja. Kaj je narobe z mano?

Sofia83, verjetno imaš isti problem kot Metulj. Vsi zgornji posti torej veljajo tudi zate

   BRAVO!