Objavljeno: 24. sep 2009 14:15
Sporočam, da smo tudi mi v nedeljo šli po jenčeka 
Ob 12:47 se je rodil Jurij, 3290g in 48 cm.
Torej, bom na hitrco opisala kako je šlo vse skupaj, da gospod ne postanejo lačni :lol:
V nedeljo zjutraj ob 4:00 mi je odtekla voda, mali je ravno toliko počakal, da se je moj vrnil k meni (so nekaj ful delali), umil, ščetkal, znitkal zobe...potem pa jaz ugotovim, da puščam, sprva sem misla, da sem se polulala, ampak me je fant prepričeval da to ni to. Jaz se seveda nisem dala, sem šla nazaj v posteljo in kljubovalno rekla, jaz zdaj še ne grem rodit. Pol me je fant prišel iskat pod kouter, naj se pomirim in grema.
Do porodnišnice mi je že začelo nekaj šraufat, ko sma prišla tja so ugotovili, da gre zares.
Porod je uradno trajal 4 ure. Zadnji trenutki so bili katastrofa, ampak nevem kolko je to trajal recimo slaba urca, takrat sem misla, da bom umrla, če ne bi bilo mojega zraven, ki je res bil 1A, bi najbrž obupala.
Je pa bilo kar nekaj zapletov, npr. meni so še v torek odobrili epiduralno v vsakem primeru, ker sem rizični primerek, in brez ne smem rodit. In kaj se zgodi, cigani ugotovijo, da je en smem dobit, ker mi ne smejo dat oksitocina (umetni popadki ki si sicer nujni za epiduralno), problem je bil, da sem se odpirala izjemno hitro, popadke sem imela pa blage. Tako sta mi preostali dve možnosti, dali so mi svečko za mehčanje materničnega vratu in 1 uro časa, da se sprožijo poadki drugače pa CR, jaz sem se skoraj razjokala, ko sem si predstavljala spet operacijo. Ampak po čudežu, je ta svečka preslepila maternico, ki je začela sprožati popadke, in sem se v skoraj dobri uri odprla na 7 cm, in od takrat dalje je šlo izjemno hitro, edino na koncu so bili ti tiščavniki ubijalski. Sem imela pa izjemno ekipo, vse pohvale babičarju (ja, moškega sem imela ), ki je bil res več kot sem si sploh lahko predstavljala, in brez njega zagotovo ne bi naravno rodila.
Nisem bila nič rezana nič šivana.
Prvi dnevi so bili pa kar naporni ampak zaenkrat vse obvladama
Mali je res ful priden (trkam na les), taki zaspanček. Ponoči se celo lahko naspim. Razen dojenje, ki je vse kar drugo kot simpl zadeva, sploh ker ima Jurij vsakič fizični spopad z mojo joško, jo cufa, grizlja...zadnjič so mi prav soze tekle od bolečin. Moj fant je mogo nabavit vse žive kreme za bradavice, ker je to ubitačno kako to boli. Da ne omenjam, da moje joške zgledajo kot ponesrečena plastična operacija, ful imam naval mleka, včeraj sem mogla začet izčrpavat, ker bi mi drugače eksplodirale.
Ob 12:47 se je rodil Jurij, 3290g in 48 cm.
Torej, bom na hitrco opisala kako je šlo vse skupaj, da gospod ne postanejo lačni :lol:
V nedeljo zjutraj ob 4:00 mi je odtekla voda, mali je ravno toliko počakal, da se je moj vrnil k meni (so nekaj ful delali), umil, ščetkal, znitkal zobe...potem pa jaz ugotovim, da puščam, sprva sem misla, da sem se polulala, ampak me je fant prepričeval da to ni to. Jaz se seveda nisem dala, sem šla nazaj v posteljo in kljubovalno rekla, jaz zdaj še ne grem rodit. Pol me je fant prišel iskat pod kouter, naj se pomirim in grema.
Do porodnišnice mi je že začelo nekaj šraufat, ko sma prišla tja so ugotovili, da gre zares.
Porod je uradno trajal 4 ure. Zadnji trenutki so bili katastrofa, ampak nevem kolko je to trajal recimo slaba urca, takrat sem misla, da bom umrla, če ne bi bilo mojega zraven, ki je res bil 1A, bi najbrž obupala.
Je pa bilo kar nekaj zapletov, npr. meni so še v torek odobrili epiduralno v vsakem primeru, ker sem rizični primerek, in brez ne smem rodit. In kaj se zgodi, cigani ugotovijo, da je en smem dobit, ker mi ne smejo dat oksitocina (umetni popadki ki si sicer nujni za epiduralno), problem je bil, da sem se odpirala izjemno hitro, popadke sem imela pa blage. Tako sta mi preostali dve možnosti, dali so mi svečko za mehčanje materničnega vratu in 1 uro časa, da se sprožijo poadki drugače pa CR, jaz sem se skoraj razjokala, ko sem si predstavljala spet operacijo. Ampak po čudežu, je ta svečka preslepila maternico, ki je začela sprožati popadke, in sem se v skoraj dobri uri odprla na 7 cm, in od takrat dalje je šlo izjemno hitro, edino na koncu so bili ti tiščavniki ubijalski. Sem imela pa izjemno ekipo, vse pohvale babičarju (ja, moškega sem imela
), ki je bil res več kot sem si sploh lahko predstavljala, in brez njega zagotovo ne bi naravno rodila. Nisem bila nič rezana nič šivana.
Prvi dnevi so bili pa kar naporni ampak zaenkrat vse obvladama
Mali je res ful priden (trkam na les), taki zaspanček. Ponoči se celo lahko naspim. Razen dojenje, ki je vse kar drugo kot simpl zadeva, sploh ker ima Jurij vsakič fizični spopad z mojo joško, jo cufa, grizlja...zadnjič so mi prav soze tekle od bolečin. Moj fant je mogo nabavit vse žive kreme za bradavice, ker je to ubitačno kako to boli. Da ne omenjam, da moje joške zgledajo kot ponesrečena plastična operacija, ful imam naval mleka, včeraj sem mogla začet izčrpavat, ker bi mi drugače eksplodirale.0
0
)
