Priznam, da ...- 1.del

Jaz sem tudi opazila, da reakcije ljudi, ki jim povem št. lakov sploh niso v stilu: Uau! Legenda! Ful dobr!  Ampak v stilu: Freak! In malo manjka, da mi pretipajo čelo, če imam slučajno vročino.

Priznam, da vročino nad 32° težko prenašam. Pozna mogoče katera pesmico, kot je Kili kili kili jaka zaka, z obratnim učinkom?

Bubica, vsak` tele ima svoj vesele. Verjamem, da tudi ti. 

Priznam, da je tale vročina tumač zame . Komaj živim.

IMHO ni problem v vročini, ampak v sopari, ki jo spremlja.

Bubica, vem, da nisi mislila nič slabega.

Tanja, se strinjam. Želim si le manjše ohladitve, niti slučajno ne želim navijati za dneve brez sonca. Tako ali tako bo kmalu spet zima in plundra in sneg in ...

Priznam, da sem žalostna. Umrl je prijatelj iz mladosti, vedno tako poln življenja.
Ne bi želel, da žalujem, zato le ena pesem zanj: Season of the sun.

Oh Travica, žal mi je. Drži se !

Raje ne pomislim ...

Oh, Travica, žal mi je.
Ah, ta naša minljivost ...

Vročina je prav super, kadar se jo preživlja na kaki divji plaži, ob/v gozdu, v hribih, doma na vrtu ... Na betonu je pa pravi pekel.

1000 X raje imam vročino kot zimo.

Priznam, da se veselim nedeljske ohladitve in ob tem dejstva, da bo še vedno lepo toplo in sončno.

Priznam, da razmišljam o tatuju, kar je zame zelo nenavadno.

Priznam, da sem danes po 20 letih poskusila puranje meso. In se počutim grozno. Ne zaradi okusa, ampak kot bi izdala samo sebe in svoja prepričanja. Celo življenje sem se namreč identificirala kot vegetarijanka, ampak sem zaradi želje po spremembi jedilnika glede na krvne skupine ugotovila, da moram uvesti meso. 

Priznam, da nimam pojma. Čim kasneje, tem bolje