(Pre)draga hrana

Mi kot tričlanska družina porabimo pribl. 450 eur na mesec za hrano. Nič luksuznega ne kupujemo, ne pijemo alkohola, ne kupujemo pripravljenih jedi ali omak, mesa, skoraj nikoli ne kupim pripravljenih slaščic, raznih gaziranih pijač ipd. Kot so že omenile nekatere punce, 3/4 izdelkov za nas niti ne pride v poštev, ker so preveč predelani oz. z nezdravimi dodatki. Pojemo pa precej sadja in zelenjave, tudi mlečnih izdelkov, žitaric - v glavnem torej kupujemo osnovna, dokaj nepredelana živila. Pa vseeno toliko zapravimo. Večinoma hodimo v Spar, Lidl in Hofer, za nekatere stvari v DM in Mercator.
Pred časom sem videla v Oni članek o povprečnih stroških v slovenskih gospodinjstvih in sem bila zelo presenečena nad zneskom, ki naj bi ga povprečna slov. družina namenila za sadje - če se ne motim, je pisalo ok. 20 eur na mesec. Hkrati so za povpr. družino vračunali tudi znesek za cigarete, ki ni bil zanemarljiv in za katerega bi bilo v vsakem primeru boljše, če bi šel za sadje (če že sklepamo, da si povprečna družina ne more privoščiti več kot 20 eur za sadje), poleg tega so bile zraven razne klobasice in salame...
K stroškom za hrano bi dodala še to, da mi k sreči ni treba metati stran denarja še za cigarete, se mi pa zdi, da je ta tema pri varčevanju nekakšen nedotakljiv tabu in še nikoli nisem slišala, da bi se kdo odločil, da bo nehal kaditi, ker je predrago ali ker težko shaja iz meseca v mesec.

Meni se pa zdi, da hrana ni toliko preveč draga. So pa med istimi tipi izdelkov velike razlike v cenah in velike razlike v kvaliteti. Zato porabiš veliko energije, samo za ugotavljanje kateri izdelki so boljši, bolj zdravi itd.
Meni se zdi, da je v teh ogromnih marketih že čisto preveč stvari. Pač res si moraš vzet čas. Po drugi strani je res pa, da majhe trgovine nimajo ničesar... Verjetno smo vsi postali precej zahtevni in izbirčni.
Jaz bi se osebno bolj zgražala nad ceno bencina in nad nepromoviranjem in nefinansiranjem obnovljivih virov ipd. To pa je že druga tema. Priznam, da živim doma in da v glavnem hrano kupuje moja mama. Ona je vedno kupi preveč in gleda precej na ceno.Vse kupuje na zalogo. Meni gre totalno na živce. Čisto nič ne pogleda na sestavine. To pa zato, ker dejansko ne vidi. Moj tata je bil vedno zelo obseden s sestavinami, zdaj pa isto: ne vidi. V trgovinah se mu ne da vzet očala ven, tako, da kupi marsikaj kar drugače ne bi. To gre tudi meni na živce, da so sestavine marsikje zelo na majhno napisane ali v neizstopajoči barvi.

Če grem jaz v trgovino se vedno precej časa ukvarjam s spiskom sestavin in s poreklom hrane. Zato verjetno ne bi vedno optirala za najcenejše variante. Čeprav je tudi veliko kvalitetnih izdelkov tudi v poceni trgovinah. Doma hodimo v glavnem v Tuš in Eurospin, ker sta pač najbližja.
Ko sem živela v Ljubljani sem, se mi zdi, kar šparala, ker nisem veliko kupovala. Sem precej stroga do same sebe. Sladkih stvari načeloma ne kupujem in niti sira, ker vem, da bi to takoj požrla. Se pa ne znam zadržati pri čajih... to je pa edina moja prava obsesija. Doma je pa drugače, ker mama non stop kupuje kake čokolade in mi gre prav na živce. Sicer pa od vedno damo, oz. da mama veliko na raznorazne začimbe in kakšne posebne "eksotične" sestavine. Občasno zaidemo tudi na tržnico. Navadli smo se tudi jemat samo mleko iz mlekomata.

Kvaliteta je spet kategorija zase. Namreč tudi, če na izdelku na veliko piše "bio", to še ne pomeni, da tista stvar ni rasla v onesnaženem okolju ali, da je niso špricali ipd. Dejansko nimaš nobenega zagotovila. Na italijanskih dnevnikih večkrat poročajo o modrih mozzarellah, rdečemu siru, raznoraznih plesnih, o zaplenjenih skladiščih predelane pokvarjene hrane, ki naj bi bila namenjena v trgovine.... Upam, pa da so v Sloveniji bolj strogi in efektivni glede raznoraznih pravil in kontrol.

Pri nas definitivno pojemo dosti zelenjave in sadja. Meso je nekako samo za psa in mačke.

Če pa pomislim, koliko truda in denarja moraš vložit v to, da bi imel doma njivo pa se mi zdijo zelenjava in sadje smešno poceni. Doma imamo njivo od pokojnega nonota. Bolj poskusno. In če hočeš, da kaj zraste moraš zares trdo delat. Brez špricanja ti vse požrejo žuželke. Pojedeno od žuželk pa ne moreš nikomur ponudit, kaj šele prodat... Voda je tudi velik problem... da ne govorimo o kakem kopanju, obrezovanju ipd. Za crknit. Najbolj pa mi je absurdno, to da so zelenjava ali sadje bolj poceni iz Južne Amerike kot iz Slovenije. Da ne govorimo o ekološki plati. Katastrofa. Naši kmetje živijo itak samo od subvencij. Pri nas v okolici jih imamo par. Imajo njive vse naokoli. Vse obdelujejo in stvari oberejo, nato pa pustijo polne zabojnike sadja gniti ob robovih njiv. To popolnoma zdravo in lepo sadje. No, zdravo ne vem... glede na obilna špricanja. Le majhne količine prodajo. Pol pa itak kasirajo evropske subvencije. Večje kot so njive, več dobijo. Naša politika je pač resnično nesposobna na vseh področjih.

Načeloma se jaz pri poreklu hrane kar spotaknem. Skušam vedno gledati, na to, da je kupljena sadje/zelenjava rasla čimbližje.

Jaz pa nič ne pozabim, ampak grem skozi celo trgovino in namečem še en kup hrane, ki je ne potrebujem in sem jo včasih celo stran metala. Pa bognedaj, da sem lačna med nakupovanjem!

Menim, da če že vrtnariš in si prideluješ zelenjavo in sadje sam, je res veliko škoda, če škropiš. Meni, če določena zelenjava zboli, jo pač tisto leto pojemo manj ali pa jo posadim, vsejem še enkrat. Vse ostalo je zame nesprejemljivo, v naprotnem primeru se jaz tega ne grem. Je sam okus zelenjave predelan doma bistveno drugačen kot kupljen in če se enkrat tega navadiš, ti je kupljena zelenjava neukusna, sploh kakšen paradižnik, kumara ali korenje je zame skorajda neužitno.
Sem pa opazila, da ljudje preveč kupujemo z očmi, saj smo že precej pozabili kako naj bi zelenjava in sadje vzgojena brez  ali skoraj brez kemije zgledala.Jabolko mora biti takorekoč spolirano, korenje ravno kot sveča, solata se ne sme srečati z zemljo, da o kakšnem polžku sploh ne govorimo, pa vse mora biti že oprano..... Pri tem pa nas ne moti, da je jabolko brez okusa in vonja, korenje je samo sladko in da jedem neverjetno barvo....

Hočem poudariti, da bo trgovec prodajal to kar bomo ljudje kupovali in če mi hočemo, da zelenjava in sadje zgleda lepo in brezhibno se ne bo ukvarjal s kvaliteto izdelka, ampak bo raje zelenjavo recimo osvetlil s pravo svetlobo, ki bo vse to naredila še bolj očem privlačno.

Vsi, ki vsaj malo delamo z zemljo se velikokrat vprašamo, kako je lahko zelenjava včasih tako hecno poceni, verjetno vsi delajo zaradi zaslužka. Predno vzgojiš kg kvaliltene zelenjave je veliko zalivanja, okopavanja, pletja in to delati za 8o centov, ne hvala. Raje sploh ne pomislim v kakšnih razmerah je ta zelenjava vzgojena.

Res nevem zakaj bi recimo česen in korenje kupovala pridelane na Kitajskem ali Španiji, če vsa ta zelenjava rase tudi pri nas in so mu vsi ti dolgi transporti in dozorevanje v hladilnicah prihranjene. Seveda pri južnem sadju je drugače, brez tega verjetno  ne gre.

Huh debata je malce zašla - lahko odpremo temo o sadju, zelenjavi oz. domači predelavi, če je interes, tu se pa držimo pogovora o cenah hrane/prihrankih.

No, malenkost je res zašla, ampak niti ne tako daleč. Jaz sem hotela samo povedat, da je tudi pridelovanje hrane zelo drago. Marsikdo pa tega ne razume.

In ja, točno na ta paradoks sem hotela opozorit. Ljudje bi najraje kupovali poceni, perfektno, zdravo in bio. Te stvari pa gredo težko skupaj. Ker pač, če je bio in zdravo je v to potrebno vložit precej truda in več denarja oz. časa, po vrhu pa ni tako zelo plastično perfektno. Ljudje pa tega sploh ne dojamejo. Zato se mi hrana ne zdi predraga.

Mi tudi nič ne špricamo, Sadje in zelenjave sta neprimerljivo boljša od tistega v trgovini, ampak, če jo komu ponudiš pa izpade kot, da mu ponujaš neke smeti (ker so pač npr. jabolka malo pikasta)... Ali pa npr. ne damo žvepla v vino in je pol motne barve in spet ljudje kritizirajo...

Letos sem skuhala ogromno marmelade... se mi zdi, da sem s tem kar prišparala veliko. Pa spet paradoks. No, jaz uporabljam zelo malo marmelade... Ampak, ko človeku poveš, da si kuhal marmelado in da si vanjo dal sladkor, te zgroženo vpraša zakaj... Poskusi marmelado in reče, da je kisla... In seveda je boljša tista iz trgovine, ki ima tono sladkorja. Ne vem, vedno bolj imam občutek, da ljudje mislijo, da hrana v trgovini raste na drevesih, takšna kot jo kupijo...

Drugače mi tudi kuhamo ogromno zelenjavnih minešter. To je definitivno ena med mojimi najljubšimi jedmi. Jaz velikokrat dam pečt kakšno pecivo. Nikoli ne damo iste sestavine, tako, da ni dolgočasno. Je pa izredno poceni in ti res vzame zelo malo časa. Pecivo ti pa še fajn ogreje prostor.
Veliko domače zelenjave in sadja damo poleti zmrznit, tako da traja kar celo zimo ali dlje. Zmrzovanje je vsekakor najboljša in najbolj zdrava metoda konzerviranja. Ni pa dobro imet preveč časa hrano v zmrzovalniku. Tako, da celo leto kuhamo kompote.
No, tudi čaje velikokrat kar naberemo. Mislim, to bolj moja mama. Čaj oz. rastline daš najprej posušit, potem jih daš v zmrzovalnik, da raznorazne živalice in bakterije pomrejo, nato vzameš ven in shraniš.

Meni vsekakor ni žal dat nekaj denarja več za hrano. Raje šparam pri vsem ostalem. Je pa zelo težko prepoznati kvalitetno hrano, verjetno nemogoče. Ker pač ne veš kako je ta prišla do polic v trgovini.

Kozmetiko, čistilna + pralne praške načeloma kupujem v Muellerju, tako da v bistvu ni všteto, čeprav sem zadnje čase kupila nekaj čistil in prašek Tandil v Hoferju , za preizkušnjo, tudi en bath/tuš gel, ki sem ga pretočila v embalaže mil za roke, ker so absolutno predraga glede na veliko porabo in količino.