
Etra:
- koriander, kardamom, rožni les
- jasmin, vrtnica, geranija, piment, cedrovina, sandalovina
- vanilija, mošus
Tole moje novo odkritje kljub sestavinam ni nič kaj dušeče ali
pretirano kadilno, vonj je zelo blag, prefinjen, nežen, seksi, vsega je nekako
ravno prav. Po naključju mi je prodajalec na levo roko dal Etro, na
desno pa Versacejevo novejšo roza zadevo (niti nisem bila pozorna na
ime) in ni bilo preprosto nobene primerjave med obema. Versace je
razvil tipični moški podton, ki se mi zdi že tako banalen, da bi zraven
najraje kar zehala, če ne bi bil tako agresiven in neprijeten. Etra je
bila čisto druga pesem, nekoliko me je spomnila na Cašmir, vendar brez
njegove sladkobnosti. Pred približno desetimi ali dvanajstimi leti sem
Cašmir tudi imela, še vedno se mi ne zdi napačen, vendar ga na sebi ne
prenesem več prav zaradi neke sintetično-banalne osladne note. Baje naj
bi bila Etra podobna bivšemu Feu d Issey, mogoče je bila to samo
prodajalčeva reklama, saj Feuja nisem nikoli imela in ga ne poznam.
Nekoliko spominja na Clinique Simply, vendar nima njegove svežine in
tudi nasploh sestavine niso tako očitne (janež pa itak manjka).
No, jaz sem precej prevzeta nad temle vonjem in se mi začuda zdi čisto
primeren tudi za poletje, čeprav ga bom seveda izmenjavala s svojimi
drugimi, svežejšimi vonji. Nekoliko sem se zagrela tudi za Mošus iz
iste linije (vonj po čistem, precej enostavnejši).