Osebni zaupnik

zaenkrat takega zaupnika ni...prav nikomur ne morem povedat vsega...je pa ful bad....ker si prav želim imeti nekoga ki bi mu lahko vse povedala....

Moja napaka je bila da sem se prevečkrat zaupala prijateljem, mami ne pa partnerju in še slabše upoštevala to mnenje namesto, da bi sama ravnala in to blo narobe. Včasih misliš da ti nekdo želi dobro, ko ti svetuje pa to sploh ni res.

ma vem da ti taki v bisvu niso prijatelji. problem je pri te da smo vsi ljudje in imamo svoje muhe, in tudi prijatelji kateri te imajo radi se ucasih prevec obnasajo zascitnicko. npr. gres prijateljici malo pojamrat ker si se skregala s fantom in njen nasvet je takoj pustit ga, on je kreten ipd.  ceprav se je samo slo za majhen prepir. vcasih prav mas obcutek da te hocejo obdrzat samo zase. ali da so samski in uzivajo v svoji mizeriji ampak rabijo druzbo v tem. cudno

Seveda je odvisno od problema-tematike. Največkrat zaupam fantu...
Zanimivo pa mi je tudi, da zelo pogosto lahko lažje zaupam popolnemu neznancu...Adijo pamet, vem, sam tako pač je

Največ, v bistvu vse, zaupam Alenki, najboljši prijateljici,..drugače pa mi pri nekaterih problemih pomaga tudi internet...Se na koncu vedno odločim po svoje, rada pa slišim tudi kakšno drugo mnenje.

Mojemu dragemu zaupam tekoče dobre in slabe dogodivščine in domislice, zmeljeva jih na drobno in se jih potem rešujem po koscih, če je treba. Najtežje se lotim najinih zapletov, navadno sproži debato o zakrčenju v odnosu on.
Športne težave priobčim še pri soborkah in soborcih na športnih poljanah.
Medgeneracijske premlevam s preverjenimi prijateljicami in prijateljema.
Še pred letom je bila moja velika zaupnica tudi mama, pa jo zdaj tarejo neke skrbi, ki jih ne moreva izčistiti in je nočem obremenjevati z mojimi slabimi, dokler se ne reši svojih. Njena presoja ni ravno na običajnem nivoju namreč.

Trudim se, da manjše težave pometem sama in v debati dam na plano res izvirne in velike, da je bolj hard in da ni preveč jamraštva.

Deuce, komu se zaupaš ti?

lahko bi rekel, da nimam zaupnikov.

ker sem samotar, ker si v družini nismo veliko zaupali, in ker imam dokaj visoke kognitivne sposobnosti, se bolj ali manj vedno očistim kar v samem sebi. cena za to je vedno manjša tenkočutnost in odprtost. so pa trenutki, ko se zaupam kateremu od prijateljev. to ponavadi počnem na nadvse humoren, zakompliciran in naroden način.