Pa še o porodu, čeprav me bodo urednice kregala, da ima to svojo temo
Porod so mi sprožili na 11 dan zaostanka, ker sicer mali verjetno sploh ne bi hotel ven. Sem imela srečo, da
niso čakali do 14. dne, se me je ena G usmilila, verjetno predvsem
zato, ker je videla, da imam po menstruaciji rok celo en teden prej in
se je že takrat, ko me je vprašala to, začudila... potem si je pa
verjetno mislila, da ziher je ziher...
V torek prejšnji
teden so me zaradi rahlega krvavega izcedka obdržali na oddelku in
pregledali mene in malega preko UZ. Nato so mi v sredo dali gel za
mehčanje materničnega vratu in sem čakala, če se bo kaj začelo samo od
sebe. Ker ni bilo nič, so mi v četrtek, ob 11.30 so mi predrli mehur in
me dali na umetne popadke, slabe 4 ure kasneje sem pa že imela svojega
malega v rokah. Odpirala sem se zelo hitro, vaginalnih pregledov babice
sploh nisem čutila, čeprav sem prej večkrat brala, kako je to grozno.
Potekalo je brez zapletov, sem pričakovala, da bo hujše, oz. da bodo
tisti najmočnejši popadki trajali dlje in ko mi je babica rekla, da
zdaj bomo pa pritiskali, sem bila čisto presenečena, da že. V glavnem,
popadke se je dalo predihat, moj me je mogel masirat čim bolj močno, da
mi je malo speljal bolečino v podplate. Sam iztis pa ni šel tako hitro,
kot sem slišala od nekaterih, ker se mi je mali nekam zataknil in je
trajalo kar nekaj časa (verjetno sem pritiskala vsaj pol ure), da so se
odločili, da me prerežejo. Potem je pa takoj v naslednjem potisku padel
ven. Bi me lahko prej prerezali... ampak so pač poskušali brez. Znotraj
se na srečo nisem raztrgala. Sem pričakovala, da bo vse to bolj bolelo,
saj je bilo precej boleče in sem na trenutke imela občutek, da imam
vsega dost in da se ne grem več tega.. .ampak sem bila pripravljena na
hujše. Mislim, da je bilo to dobro. Mi je pa od vsega v najslabšem
spominu ostalo rezanje, ker sem videla, da so vzeli orodje in se pri
naslednjem popadku in pritiskanju nisem mogla skoncentirat na popadek,
ampak sem samo čakala, da me prerežejo in sem to fajn čutila. Poleg
tega imam fobijo pred iglami in podobnimi zdravstvenimi pripomočki in
mi je bilo to huje kot popadki in porod.
Tjaš je imel 3krat
ovito popkovnico okrog vratu in enkrat okrog telesa, zaradi česar me je
skoraj kap, ko sem to videla, ampak je je imel še vseeno veliko, tak da
ni bilo panike.
Osebje v CE P je itak super, babica je bila
skoz zraven, nekaj časa sta bili celo dve, pri iztisu je bila zraven
cela zasedba, 2 babici, ginekologinja, še ena oseba, za katero ne vem,
kaj je bila in še ena, ki je verjetno delala specializacijo za
porodničarja, ker ji je G razlagala, kaj dela. In me je zato lepo, po
šolsko zašila. Vsi, ki so kontrolirali šive, so bili presenečeni, kdo
me je to šival, da je tako lepo in pravilno
Baje potem manj boli pri
celjenju, tako da raje ne razmišljam, kako bi bilo, če bi bila grdo
zašita.
Ima pa Tjaš malo oteklino na glavici, ker ni mogel ven in je pritiskal nekam, ampak bo kmalu izginila.
Izgubila sem malo več krvi, kot je običajno, ampak nič kritičnega. Se
mi je pa to zelo poznalo naslednja dva dni, ko sem bila ful šibka in me
je kar zanašalo. Obraz sem imela pa čisto bled, ko sem se pogledala v
ogledalo, se mi je zdelo, da to sploh nisem jaz. Se mi je veliko nekih
peg videlo, ki se sicer zlijejo z barvo obraza, takrat so bile pa zelo
očitne.