Sasska, tudi jaz pravim...brez skrbi, apetit se vrne. Jaz sem na začetku nosečnosti zgubla vse kilce, ki sem jih dobila gor v veselem decembru, tko kilav apetit sem imela. Zdej je apetit normalen, samo sita sem hitreje in dlje, kot prej-tudi prav.
Glede buče pa...ej, mene zlo rada glava boli, tko, povprečno 1x do 2x mesečno in to zelo boli. Prve tri mesece nosečnosti me je vsega skup enkrat na začetku. Potem pa mir do prejšnjega tedna, ko me je prvič, v nedeljo drugič in danes tretjič. In se začne z dobro znanim pritiskom v glavi in ker ne vzamem tablete, me v parih urah prov pošteno uhvati. In na koncu vedno kapituliram z Lekadolom...in imam pol slabo vest...čeprav vem, da je varen v nosečnosti.
Pa še ni, da ki neha bolet po Lekadolu, samo znosno postane.
Zdej študiram, da sem mogoče vremensko občutljiva al kaj jaz vem. Nisem lih pod nekim blaznim stresom, z očmi je zdaj vse v redu, pritisk mam v redu, vode pijem dovolj, jem redno, zraka svežega imam dovolj.
A booo, kaj čmo, bo že. Ni lahka, tale nosečniška

PS: so me že začel ljudje šlatat po trebuhu. Mater mi gre to na živce. Pa kaj naj...ko so vsi tko ganjeni, te stare sodelavke in podobno. Ko se kar topijo, ko me vidijo. Jim človek kar ne more odrečt...čeprav mi gre na jetra.
Pa jutri grem po preventivne kompresijske šnelmicimacirce. Moja mama je v nosečnosti fasala krčne žile, jaz jih pa ne bi rada

Hja, no...zdej grem pa nazaj delat. Od jutra sem se uspela vmes za dobro uro in pol uležt (hvala bogu lih takrat, ko sem čakala, da prime Lekadol), zdej pa spet nazaj v akcijo...Po tej operaciji pa upam da bo mir do jutra-mama mora spat, žgečkantiš, če ne se bo kako živčno razrvano dete rodilo!!!
Nočko vsem!