Neprimerno vedenje vzgojiteljic v vrtcih

Meni je ena "vzgojiteljica" (v narekovajih zato, ker si tak folk niti približno ne zasluži tega naziva) v vrtcu, ko sem se matrala z neko hrano, ki mi ni bila všeč, rekla, da če bom bruhala, bom pa še to pojedla. Si predstavljate?! Ne vem, zakaj tega nisem povedala doma oz. sem povedala šele kasneje, ko je bilo že prepozno za ukrepanje, verjetno sem se je bala. Če bi mojemu otroku kaj takega rekli v vrtcu/šoli/kjerkoli že, bi naredila tako svetamatipomagavkarijo, da bi ji bilo pošteno žal

Se popolnoma strinjam s Ketko...to dejanje odraža agresijo in nepotrpežljivost.
Pa kako lahko pogleda v tiste nedolžne oči in reče požri

Čeprav precej dvomim, je lahko bil tudi hec - besedna igra, zabavno hranjenje. Jaz sem se recimo z našo tamalo lahko tako hecala, da smo vsi medvedje (ali levi? ne vem katero obdobje je bilo) in da bomo vse požrli, še krožnike. Stvar je treba definitivno raziskati, tako majhen otrok si ne izmišljuje stvari iz nekih kapric ali zabave, ampak ponavlja kar vidi in sliši in ne razlikuje med dobrimi in slabimi besedami ali celo ravnanji dokler ne gre za povzročitev bolečine (kolikor pač vem iz neposrednih izkušenj).

Mislim, da smo že imele tako temo o izkušnjah iz vrtca in vzgojiteljicah, bom poiskala.

Uf, jaz sem imela zelo podobno izkušnjo kot Mimika. Še danes jo vidim, kako me je prav silila jesti meso, čeprav ga že od rojstva ne prenesem, in me ni spustila od mize, preden nisem pojedla vsaj polovice.  Se spomnim, da se mi je to tako zamerilo, da sem potem nekaj časa dejansko "štrajkala" in se nisem niti pritaknila kosila.

Se mi zdi, da se veliko vzgojiteljic takole spravlja na otroke misleč, da itak njim ne bi nihče verjel glede slabih dogodkov, da so samo razvajeni in izbirčni, da si izmišljujejo, itd. Ker so pač otroci in "nimajo pojma".

Nikoli si ne podpiram glave, ko jem, kajti v vrtcu mi je vzgojiteljica spodmaknila roko in sem z brado pristala v krožniku čuftov. Malo kruto pa vendar sem si zapomnila za celo življenje. Je pa tako, da, če bi danes to kdo storil mojemu otroku tega zagotovo ne bi mirno prenesla. Take stvari je zagotovo potrebno raziskati in se pogovoriti s  vpletenimi.V dobro svojega otroka in za mirno spanje nas staršev.
Mislim, pa da so dandanes take vzgojiteljice bolj redkost, velika večina njih je vredna svojega poklica in so lahko v potrpežljivosti pravi vzor.

kako podrobno ste opisale svoje travme, da se še v meni budi jeza na tršico vlasto. kasneje sem bila njena sodelavka in sem se je prva dva dni enako bala, kot ko sem bila njen varovanec. potem sem jo pa od daleč pogledala in nisem mogla verjet, da je še vedno ista krača. letela sem k ravnateljici vprašat, če sem paranoična, pa je rekla, da je pač ne morejo odstraniti z delovnega mesta (ne glede na to, da vsi vedo, kake počne), saj veste, kak je naš sistem.  danes je ravnateljica vrtca. hvalabogu, da ni več v skupini z otroki.
zato pa nočem več delati v sistemu (šola, vrtec), ker sem bila tako žalostna, ko sem videla, kako delajo nekatere učiteljice. (bolje, da nisem videla slike v razredu, ker sem imela že od pripovedovanja v kabinetu pritisk na 200, poskušala sem ji kaj dopovedati, ampak, kdaj so pa še mladi učitelji učili ta stare, pametne, še najraje so imele besedo: izkušene)
fino je tudi to, da je v skupini toliko otrok, da jim glih uspeš vsem rit obrisat, pa greš lahko od začetka. kaka vzgoja. kak zdrav razvoj otrok. kosilo. eh. (sej veste, da imam neke travme okoli hrane, pa sploh ne bom več razmišljala, od kod vse)

ampak je že res, da je velikokrat nek dogodek bolj travmatičen za starše kot za otroke. zato je zelo pomembno, da greš osebno k učiteljici (vzgojiteljici)in se pogovoriš.  

Jaz nisem marala zelenjave oz. še posebno zelene solate, in me je ena vzgojiteljica (oz tudi pomočnica, ne 'taglavna') enkrat prisilila, sem pojedla en listič ... in potem dejansko SEM bruhala. Še zdaj ne morem jesti solate pa ne rečem, da je ona kriva, ampak ja, travme ...

quote:48ff7d8574="madeira*"