Neizkoriščene počitnice

Pozdravljene!

Tako okvirno me zanima koliko denarja bi se nabralo(na stran) če bi od 0-18 leta bile doma vsake počitnice(tako zimske, kot poletne) in tako bi povečini starši nekaj prišparali.

Ravno včeraj mi je neko dekle izrazilo to bolečino in stisko, da ji starši do 18.leta niso nudili nobenih počitnic. Največ kar so ji omogočali je bil nekaj dnevni obisk pri sorodnikih, pa še tam pravi da je bilo bolj delavno kot pa počitniško.
Starša sta imela dokaj denarja, saj sta na račun tudi njenega varčevanja s počitnicami lepo naredili veliko hišo, imajo 3-sobno stanovanje, pa dva enosobna stanovanja.
Aja starši tudi sami niso šli v tem času nikamor, torej tudi zase niso zapravili denar.

Ta zgodba se mi je zdela kar žalostna, ker se mi zdi da so šli čez vse meje.

Prosila me je naj nekako ugotovim povprečje koliko so tako starši prihranili ko so ji odrekli počitnice v tolikih letih.
Sama v tistem trenutku ji niti približno nisem vedela povedati za kako vsoto bi se šlo, minimalno ali pa maksimalno.

Ali je mogoče katera kdaj tako računala koliko je porabila?(tam do 18.leta)

Težko ji je ker ji očitajo, da je preveč razvajena in da jim je žal da niso še bolj finančno stiskali pa bi jim bila hvaležna.

Vse kar lahko povem je to da so se mi "možgani zacvrli" ko sem to poslušala, jezna sem na take starše, tako da sem celo noč razmišljala o tej punci in njenih starših.
Žal mi je da ima take starše.

To je zelo relativno, ker greš lahko na počitnice totalno low budget- npr.stanuješ v kampu, ne hodiš ven jest... Povsem druga zgodba je, če si najameš apartma, vsak dan hodiš v restavracije in tako naprej. Sicer pa brez zamere, če je tvoja prijateljica polnoletna bi nekako pričakovala, da za svoje počitnice skrbi sama in si jih sama financira. Ne vem, akj bi imela od tega, če bi vedla točen znesek za 18 abstiniranja od počitnic. You can't change the past. 

Ne morem verjet, da bi kak otrok staršem naprej vrgel, da so na njegov račun zidali hišo. Zakaj bi ta prijateljica sploh rada vedela to številko? A jih bo terjala ali samo, da bi jim očitala?

Lahko, da delam punci krivico, ampak meni se zdi zgodba precej subjektivno opisana in posledično manj kredibilna. No, ne vem.

No če imajo res hišo, trisobno in še dve enosobni stanovanji je pa res malo čudno da si niso privoščili nobenih počitnic. Očitno so pač vse vlagali v stanovanja....meni je to sicer nerazumljivo ampak tako so se odločili.
Koliko denarja bi pa recimo porabila za počitnice v teh 18ih letih je pa težko rečt. Lahko vzameš neko povprečno številko pa pač množiš z 18.

A pa so jo starši dolžni vozit na počitnice? A to piše v kakšni pogodbi, ko rodiš?
Kakšna bedarija.  Pač ne hodijo na počitnice in šparajo.

Naj pa zdaj hodi s svojim denarjem.

Ne vem, a je mišljeno hiša in stanovanja posebej ali je samo naštela, koliko stanovanj je v tej hiši. No če imajo stanovanja še zraven hiše, ima punca stanovanjski problem verjetno rešen in v tem primeru je dobila od staršev več, kot dobi večina otrok. Če imajo samo to hišo s tremi stanovanji, na račun katere niso hodili na dopust, potem pa itak niso najbolj pri denarju - logično, da je za hišo treba šparat, moji so tudi. Ne vem, ker je uvodni post malo dvoumno napisan.

Sicer sem pa jaz delala pri šestnajstih in potem ta denar imela za morje (= pardnevno kampiranje v slovenskem primorju).

Aja, pa če že vztrajaš pri številki... Hm, težko je reči, včasih so bili tolarji pa tudi cene so bile drugače. Po zdajšnjih standardih, recimo da nekje tri jurje. Prvih par let življenja nisem upoštevala, sicer pa sem bila v kakem kampu s starši, pri sorodnikih ali pa v otroški koloniji. Deset do dvajset let nazaj se na družinske dopuste v Tunizijo ali na grške otoke ni hodilo.

Meni se tudi počitnice ne zdijo nujna stvar. Vse preveč se jemlje to kot nekaj nujnega, obveznega, kot da nam bo kaj falilo, če ne gremo na počitnice. Lahko, da se motim, ampak otroci v osnovni šoli (recimo) že lahko razumejo, da ni denarja, da je treba denar kam drugam vlagati ipd. Vem tudi, da znajo biti otroci izjemno nesramni in da njihove izjave lahko dostikrat bolijo, mislim v smislu: lej, ko ni bil na počitnicah/morju...itd. To se mi zdi tukaj edini problem, za katerega pa so ubistvu krivi starši, ki otrokom ne razložijo, da se ne smejo posmehovati drugim, ki si počitnic ne morejo privoščiti. Tudi izjave, da morajo otroci spoznavati "svet" se mi ne zdi na mestu. Svet lahko spoznavaš tudi drugače, ni ti treba na počitnice oz. lahko te počitnice prestaviš na starejša leta, takrat ko lahko recimo s študentskim delom sam zaslužiš za počitnice. Do takrat pa se imaš lahko lepo s prijatelji tudi doma.

Ko sem bila jaz mlajša (osnovna šola in prej) tudi nismo nikamor za dalj časa šli, ker se je gradila hiša, ker je šel ves denar za to (če nismo želeli do konca življenja živeti pri starih starših, smo si pač morali marsikaj odreči) in takrat sem to razumela in razumem tudi sedaj. Pa mi nič ne manjka, tudi prej mi ni. Najboj butaste izjave se mi zdijo tiste v smislu joj, reveži, ne morejo si privoščiti počitnic, še nikoli ni videl morja itd. Saj lepo in prav, samo če ne gre ne gre, a ni tako da se najprej poskrbi za osnovne stvari (da lahko nekje živiš, ješ..pa ne mislim tu v kakšni luknji)... Hecno se mi recimo zdi, da se zbira denar za počitnice tistih, ki si jih sami ne morejo privoščit.. Ali ne bi raje pomagali tistim, ki še za živeti nimajo?! Mojo mami so enkrat (ravno takrat ko smo mi gradili) zelo grdo "napadli", ko ni želela prispevat za ene otroke, da bi šli lahko na morje, ko jim je rekla, da ne more ker gradimo hišo in da tudi svojim otrokom ne more privoščiti počitnic pa zaradi tega še ni konec sveta.

Se mi zdi, da so nekaterim dopust in počitnice samoumevni, pa žal ni tako. Veliko tistih, ki delajo v kakem podjetju od ponedeljka do petka, 8 ur na dan, ki lahko koristijo počitniške objekte v lasti firme so počitnice samoumevne in nujne. Ne pravim, da vsi ti mislijo tako, je pa večina takih, žal. z. jih je včasih bilo še več (če sedaj upoštevamo to krizo in bla,bla,bla).

Žal ne poznam celotne zgodbe, ki jo je povedala miškamala zato težko govorim točno zakaj in kako... Lahko da niso nikamor šli tudi zaradi tega, ker bi si starši težko vzeli dopust v svoji službi... Samo se mi pa zdi butasto razmišljanje v smislu koliko so prišparali na račun tega, da je niso nikoli peljali na počitnice.

To je govorjenje tipične razvajene smrklje. Verjetno imajo starši kar prav.

Oni so njej dolžni omogočit počitnice. In oni so njej dolžni toliko in toliko denarja, ker je niso peljali na počitnice.  Ti, ti, ti. Kar po riti jih je treba.

Starši so dolžni otroke oblačit, hranit in šolat do 18. leta.  To je pa tudi vse.

Pa kaj misli zdaj? Bo naredila en izračun in jim bo vrgla številke na mizo?

Kaj se vse mularija ne izmisli.

Če povzamem svoje letošnje počitnice... Na morju sem bila s starši 3 dni na slovenski obali, pa še po 10 dni na kemijski olimpijadi in Zoisovem taboru. To vse troje ni stalo mene nič, starše pa tudi samo nekaj malega denarja za na pot, ki sem ga skoraj vsega prinesla nazaj. Počitnice so meni tudi poležavanje na ležalniku pred domačo hišo ali pa šport s prijatelji kje tu v okolici, kar mi je v bistvu še bolj ljubo kot morje in tlačenje na prepolnih, glasnih in umazanih plažah. Zavedam se, da če ne dobim štipendije za študij, bo to veliko finančno breme za starše in mene, zato zdaj ne razmetavam z denarjem. Ne obsojam pa nikogar, ki tudi svojih otrok ne vozi na počitnice, če špara za druge namene. Je pa res, da je ravno družinski dopust čas, ko se marsikateri starši res posvetijo svojim otrokom, ker so tam ves čas z njimi, doma pa imajo službo ali pa so zvečer utrujeni in se jim ne da. Seveda to pravim za nekaj specifičnih primerov, ki jih poznam, ko otroci več pozornosti dobijo le na dopustu, nič ne posplošujem.

Hmmmm, eno je če ji ne dajo denarja, drugo je, če ji ne dovolijo it nikamor.

Prva težava se enostavno reši. Sama sem svoj denar služila že od 8. razreda dalje. Ni bila ravno neka bogatija, ampak toliko, da sem imela vedno svoj denar. Starši so dali zraven bolj za to, da sem imela nekaj rezerve, ampak to je bilo pomoje vsega skupaj kakih 10 jurjev. Nikoli nisem zahtevala plačevanja počitnic. Moja dva imata pač druge želje - imamo vikend na celini, na morje od vojne dalje nismo več hodili. Pa me to ni kaj dosti prizadelo. Smo že s prijateljicami, fantom kaj namotovilili pa je šlo.

Če ji ne dovolijo na počitnice, je nekaj povsem drugega.

Tudi jaz nisem hodila na morje. Pa so se sošolci zato vedno norčevali iz mene. Včasih sem enostavno rekla, da sem bila, samo da sem imela mir. Da, to se je dogajalo 10 in še več let nazaj. V srednji ni bilo več tega, ker marsikdo ni bil. Mi nismo hodili, ker pač si starši niso mogli privoščiti.

Kot drugo, čeprav sva s fantom že dolgo skupaj, še 1x nisva šla sama na dopust, isto zaradi financ. Jaz sem polovico tedna v MB-ju, polovico doma v manjšem kraju. Edino delo, ki bi mi ga ponudili je kelnarjenje, tega pa ne prenesem in sem spet na plečetih staršev, tudi starši se strinjajo z mano, da nisem za to delo, za kar sem jim hvaležna, da me ne silijo v natakarstvo. Ne vidim v tem delu nič slabega, prav zavidam tistim puncam, ki so sposobne to delo opravljati, jaz ga namreč nisem.

Hja, ko sem bila majhna sta starša me ''peljala 1x na morje''...ko sem bila še v maminem trebuščku :D, tax je bila sestra večkrat na morju, ker je bila pač starejša, pa še to, ker so v mamini firmi imeli popust, če so šli v Piran. No, potem sta hišo zidala (oz. nad starejšo sta naredilo še eno stanovanje, torej komplet: plato pa vse do strehe), mami potem pustila službo, bila nekaj časa doma, znova šla delat, vmes zamenjala službo itd. Že celo življ. se utapljata v kreditih in zgleda, da temu še zlepa ne bo konca, saj si zdaj spodnji del hiše adaprirata.

Potem pa ti reče ena mati: jaz sem dala svojemu otroku vse...vse igračke, hodili so okoli... Hja...ni pa mel taprave družbe. Jaz sem pa veliko časa preživela v naravi kot otrok, nisem pa imela računalnika, satelitske TV, da bi se naučila 2 tuja jezika in ne vem kaj še vse.
Fant je imel dosti bolj razkošno življenje kot otrok kot jaz, pa je še zdaj v šali jezen, ker ni dobil gradu iz Lego kock.

Katja je lepo povedala: če si starš mar se zavežeš, da boš vsako leto peljal otroka na morje, v gore, na smučanje, v Disneyland? Mislim, da ne. Je pa seveda lepo, če lahko nudiš to otroku, ni pa nujno za lepo otroštvo.