Jaz sem med vožnjo enkrat za par sekund zgubila zavest,ampak sem se nasrečo obvladala in seveda takoj predala volan fantu.
Ne res ni hec..tisto obdobje, ko sem mela full teh napadov omedlevic nisem skoraj nič avta vozila.
Nazadnje ko se mi je to zgodilo, sem bila v Globalu na modni reviji z enim kolegom. V miru pijem šampanjček, gledam tiste power point prezentacije in kar naenkrat so me že pobirali s tal, vsi panični in tečni, naj povem, kaj mi je, kaj hočem, mi rinili kozarec vode v usta, me silili, naj grem ven na svež zrak.... jaz sem pa vedela, da če se smo premaknem, da bom v trenutku spet zlezla skupaj, ali še huje - bruhala! 
Neprijetno, še posebej zato, ker se je moj prijatelj blazno prestrašil, pa še cel kup znanih oseb je bilo okrog...
Da se ti pa to med vožnjo avtomobila zgodi, JE PA KRIZA!
Kar se pa zdravnikov tiče, bom pa raje tiho. Imam že do sedaj tako zelo slabe izkušnje, da človek kar verjet ne more.
Največja ironija je pa to, da sem tudi sama zdravstveni tehnik...pa sem se potem popolnoma preusmerila,ker me je vse minilo, ko sem spoznala, kakšne svinjarije se v zdravstvu počnejo.
jaz imam podobne izkušnje Nazadnje (v ponedeljek) mi je bilo grozno na polnem vlaku in nisem vedela ali bolm padla po tleh ali bom bruhala. In sem se zrinila do stranišča vsa bleda in zelena v faco, folk je pa samo godrnjal kam se gužvam. Imela sem srečo, da mi je ena starejša (!!!) gospa odstopila sedež in se je potem malo umirilo. Ko sem stopila z vlaka se mi je začelo grozno vrteti in sem se skoraj sesedla na tire, usedla sem se kar na robnik in dala glavo med kolena, da se mi je nehalo vrteti, ljudje so pa hodili mimo kot da me ni in si najverjetneje mislili, da sem pijana (šla sem pa iz službe) Potem sem se nekako privlekla domov in šla v zd. dom kjer mi je zdravnica rekla da sem staknila trebušno gripo 
Najhuje od vsega mi je bilo to na vlaku. Mene ponavadi zmanjka, ko moram dat kri (pa ne zaradi krvi ali igle, verjetno zaradi pritiska) ali ko moram v kakšnem centru stat na blagajni, ponavadi pozimi, v bundi in nikjer nobenega zraka. Zdravnica pravi da je kriv prenizek pritisk in potem kombinacija stresa, pomanjkanja zraka, glavobola..... Sem se pa že navadila, da se izogibam zaprtim prostorom kjer je gužva, da če moram v vlaku stat se vedno postavim pred vrata, da če je le možno se usedem, če je potrebno čakati (zdr. domovi...)
Hudo. Potem te pa še ljudje debelo gledajo in si mislijo bog ve kaj. Zanimivo, da ti je starejša gospa odstopila sedež....ja no, saj mladina je (vsaj v večini) dandanes tako neolikana, da človek verjet ne more.
Trebušna gripa pa baje tudi ni hec. Sama je sicer nisem nikoli imela, ampak kakor poslušam od drugih....
Upam, da si sedaj že o.k.
Uf, jaz sem jo že imela. V 4. razredu v koloniji v Fiesi. Vsi smo jo staknili. In je bilo grozno. In potem sem se zaklela, da nikoli več ne grem v Fieso (pa sej ni bil kriv kraj, ampak vseeno).
Drugače pa z omedlevico nimam izkušenj. Nikoli se mi še ni zmračilo pred očmi. Po moje je prav grozno, da potem padeš kje na ulici... Pa vsi bolj čudno gledajo in noben ne pomaga.
Ne boste verjele, mene je nekrat pobralo, ko sva s fantom seksala...
Zdaj se temu lahko smejim...takrat je bilo pa precej strašljivo...
In on je bil ves navdušen, da mi pač tako zelo paše, da sem kar skup padla...
MOŠKI!!
Verjamem, da ti takrat ni bilo smešno, ampak ko tole prebereš...
Moški je pa odreagiral kot MOŠKI.
Aja, tip je pa še vedno čisto navdušen in se hvali češ, kako dober ljubimec je - da ženske kar skup padajo zarad njega...
HUDO!
NORO. Si predstavljaš: z nekom se pogovarjaš, ful ti razlaga, ves navdušen ti govori...ti pa lepo mirno zaspiš zraven...
KRUTO, kaj?
