Način govorjenja z otrokom

Zakaj bi pa hotela sestrični karkoli dopovedovati? Kako govori z otrokom, je njena stvar. Meni je tudi lepo, če z otrokom govoriš pravilno - kar ni enako kot knjižno. Pogovorni jezik, sleng in narečje so tri različne stvari. Otroško spakovanje pa še četrta , meni osebno ogabna. Sama bi se s svojih otrokov zelo verjetno pogovarjala pravilno, s čimer mislim na lep pogovorni jezik s čim manj slengovskimi izrazi in brez v temi omenjenih otročarij (L namesto R, papcat, umivčkat, gugugu). Glede dialekta sem neopredeljena, ker ga sama nimam. Nikakor pa lep pogovorni jezik ne pomeni, da uporabljaš vsa Toporišičeve izume, knjižni, uradni ali kakršenkoli drugačen slog pisanega jezika.

V bistvu se moram kar strinjati s Paisley (in Dominiko). Jaz prav tako ne govorim v svojem narečju s hčerko in ne uporabljam vseh nemških popačenk, ki bi jih lahko, ampak malce pazim. Namreč v okolju, kjer zdaj živim (Kranj) govorijo za moje pojme zelo lepo narečje, zato ne bi bilo smiselno, da bi otrok govoril slabše od svojega okolja. In po drugi strani jaz itak ponavadi ne govorim v svojem narečju (trboveljskem), ker večina situacij za to enostavno ni primerna - npr. v Kranju, v službi, v Ljubljani bi štrlela z močnim narečjem ven "like a sore thumb". Malo se verjetno že sliši - ne gre za to, da bi prevzela kakšno drugo narečje ali poskušala skriti narečje in govoriti popolnoma pravilno - ampak se pač malce prilagodim, kadar nisem v Trbovljah ali z družino. In čisto nesmiselno bi se mi zdelo, da bi otroku kot materinščino sredi jezikovno poštirkanega Kranja vcepila ravno trboveljščino... tudi nemogoče seveda. To pomeni, da ne uporabljam cele dneve besed, kot so "zokni", "šiht", "šefla", "firtuh" in podobne... ampak namesto njih slovenske, kar se mi zdi dosti bolj koristno (tudi zame)... Včasih seveda povem tudi kakšno popačenko, ne uporabljam pa jih prav sistematično. Čeprav pa se mi ne zdi čisto nič narobe, da je npr. moj ati že od nekdaj uporabljal vse žive popačenke, ki jih danes marsikdo sploh ne razume: "ašnpehar" (pepelnik), "aufhengar" (obešalnik), "antla" (brisača), "kostn" (omara), "cimer" (spalnica), "penzl" (čopič), "popndekl" (lepenka) itn....