Da bi ločili govorno od jezikovne motnje, moramo najprej vedeti, kaj je govor in kaj jezik. Z govorom sogovorniku predstavimo svoje misli, čustva, prepričanja, jezik pa je tisti sistem, s pomočjo katerega do govora sploh pride: pozorno poslušanje in razumevanje sogovornika, zaporedje glasov, ki tvorijo besede, slovnica, po kateri se besede kombinirajo v povedi in govorna melodija, ki je pogosto zelo sporočilna. Jezikovno motnjo, ki nastopa brez motenj posameznih glasov nestrokovnjak težje prepozna kot govorno. Včasih govor osebe z jezikovno motnjo morda ne zveni drugače. Lahko se pogovarja, komunicira z drugimi, toda težko izrazi tisto, kar bi rada povedala. Morda se težko spomni posameznih besed ali pa izpušča posamezne zloge v težjih besedah. Včasih so stavki nerodni, okrnjeni, zelo enostavni. Oseba z jezikovnimi motnjami ima lahko težave na dveh področjih: pri poslušanju sogovornika in izražanju svojih misli z govorom. Receptivni jezik ( tj. poslušanje in razumevanje sogovornika ) obsega vse veščine, ki so potrebne za poslušanje in razumevanje govora 
dober sluh, sposobnost procesiranja glasov, sposobnost združevanja glasov v besede, zapomnitev niza besed in luščenje pomena iz njih. Ekspresivni jezik ( izražanje z govorom ) obsega veščine, ki so potrebne za govor, vključno s sposobnostjo izgovarjanja posameznih glasov, njihovega združevanja v besede, ki imajo določen pomen, sintaksa in slovnica za
