Objavljeno: 17. avg 2009 18:41
Lepo pozdravljeni!
Sem Micka, krajše Mici. Imam dve navzdol zavihnjeni ušesi, že malenkost skrhane zobe in razmršen rep. Sem srednje rasti in imam morda kakšen kilogram preveč, zato sem prijetno mehka in zaobljena. Sem že malo starejša gospa, a se lahko vseeno pohvalim z gostim kožuščkom v bež, zlatih in sivkastih odtenkih. Pravijo, da sem v obraz podobna lisički, sicer pa imam tudi nekaj drugih lisičjih lastnosti, saj znam biti zvita kot presta in s pridom uporabljam svoje žalostne in okrogle oči, da si prisvojim kakšno mesno kroglico ali čevapčič.
Danes dopoldne so me našli v potoku, saj sem se skotalila po prepadu in si izpahnila sprednjo desno tačko. Kljub bolečinam nisem čisto nič jamrala in pogumno stiskam zobe. Še sreča, da so me sploh našli, saj se sama nikakor nisem mogla skobacat iz vode in sem bila že čisto obupana. Dva postavna mladeniča sta me kot kraljično na nosilih odnesla iz potoka, potem pa so me še nahranili in me tako zelo cartali, da imam ponekod kar oguljeno dlako. Na žalost sem še v šoku in čisto zmedena, zato se ne spomnim kje sem doma in kako sem se sploh spravila v tako godljo (ali pa je zanjo kriv kdo drug). Kljub temu, da so me v odprtem prtljažniku avtomobila vozili povsod naokoli in zvonili po hišah ter spraševali če me kdo pozna, je bilo čisto vse brez uspeha.
Sedaj počivam v Zonzaniju v Dramljah in potrpežljivo čakam, kakšna usoda me bo doletela. Na žalost me najditelji iz mnogih razlogov ne morejo vzeti domov, v zavetišču pa se mi bo dobrodošlica iztekla čez 30 dni. Močno si želim svoja zadnja leta preživeti v toplem domku ob dobrih ljudeh, če bo kaj pomagalo, pa lahko tudi povem, da sem zelo umirjena in potrpežljiva, imam rada otroke, popolnoma nič ne lajam, prav tako pa tudi ne smrdim. Vedno sem nasmejana, rada se cartam in tako lepo gledam, da omehčam čisto vsakogar. Trenutno sem v pričakovanju operacije, za katero bo morda potrebno zbirati denarne prispevke.
Vaša Mici
Micko smo našli včeraj dopoldne (16.8.2009) v Dobrni pri Celju in kljub temu, da smo zvonili po hišah in temeljito izprašali okoliške stanovalce, je nihče še nikoli ni videl. Naš vikend (kjer je bila najdena) je precej na samem in starejša psička verjetno ni prišla od nevem kod, tako da smo precej trdno prepričani, da so jo namerno odvrgli v gozd (kar je na žalost precej pogosta praksa). Popoldne smo jo bili na žalost primorani odpeljati v zavetišče Zonzani, kjer sedaj čaka na operacijo sprednje desne tačke. Na Zonzanijevi spletni strani je žal še ni, tako da niti ne vemo, pod kakšnim imenom bo tam navedena, mi pa smo jo poimenovali Micka. Ker še ni bila temeljito pregledana, ne vem kakšno je njeno zdravstveno stanje, nam je pa (če odmislimo poškodovano tačko) delovala zdrava, imela je tudi velik apetit. Vsekakor gre za starejšo psičko, ki je zelo mirnega značaja, saj je brez problemov prenesla tudi daljšo vožnjo z avtomobilom.
Zelo bi bila vesela, če bi čim več ljudi tole poslalo naokoli preko e-maila, ker bi psički res rada našla dobre lastnike. Primerna bi bila za praktično vsakogar, saj ne potrebuje veliko sprehodov in je zelo potrpežljiva, tako da bi prišla v upoštev tudi za koga, ki ni preveč aktiven (recimo starejši ljudje), poleg tega psička ne laja. Če bi jo kdo želel vzeti za svojo in ji nuditi topel dom in dovolj pozornosti, naj prosim pokliče v zavetišče Zonzani ali pa kontaktira mene na e-mail naslov nastja.maganja@gmail.com.
Sem Micka, krajše Mici. Imam dve navzdol zavihnjeni ušesi, že malenkost skrhane zobe in razmršen rep. Sem srednje rasti in imam morda kakšen kilogram preveč, zato sem prijetno mehka in zaobljena. Sem že malo starejša gospa, a se lahko vseeno pohvalim z gostim kožuščkom v bež, zlatih in sivkastih odtenkih. Pravijo, da sem v obraz podobna lisički, sicer pa imam tudi nekaj drugih lisičjih lastnosti, saj znam biti zvita kot presta in s pridom uporabljam svoje žalostne in okrogle oči, da si prisvojim kakšno mesno kroglico ali čevapčič.
Danes dopoldne so me našli v potoku, saj sem se skotalila po prepadu in si izpahnila sprednjo desno tačko. Kljub bolečinam nisem čisto nič jamrala in pogumno stiskam zobe. Še sreča, da so me sploh našli, saj se sama nikakor nisem mogla skobacat iz vode in sem bila že čisto obupana. Dva postavna mladeniča sta me kot kraljično na nosilih odnesla iz potoka, potem pa so me še nahranili in me tako zelo cartali, da imam ponekod kar oguljeno dlako. Na žalost sem še v šoku in čisto zmedena, zato se ne spomnim kje sem doma in kako sem se sploh spravila v tako godljo (ali pa je zanjo kriv kdo drug). Kljub temu, da so me v odprtem prtljažniku avtomobila vozili povsod naokoli in zvonili po hišah ter spraševali če me kdo pozna, je bilo čisto vse brez uspeha.
Sedaj počivam v Zonzaniju v Dramljah in potrpežljivo čakam, kakšna usoda me bo doletela. Na žalost me najditelji iz mnogih razlogov ne morejo vzeti domov, v zavetišču pa se mi bo dobrodošlica iztekla čez 30 dni. Močno si želim svoja zadnja leta preživeti v toplem domku ob dobrih ljudeh, če bo kaj pomagalo, pa lahko tudi povem, da sem zelo umirjena in potrpežljiva, imam rada otroke, popolnoma nič ne lajam, prav tako pa tudi ne smrdim. Vedno sem nasmejana, rada se cartam in tako lepo gledam, da omehčam čisto vsakogar. Trenutno sem v pričakovanju operacije, za katero bo morda potrebno zbirati denarne prispevke.
Vaša Mici
Micko smo našli včeraj dopoldne (16.8.2009) v Dobrni pri Celju in kljub temu, da smo zvonili po hišah in temeljito izprašali okoliške stanovalce, je nihče še nikoli ni videl. Naš vikend (kjer je bila najdena) je precej na samem in starejša psička verjetno ni prišla od nevem kod, tako da smo precej trdno prepričani, da so jo namerno odvrgli v gozd (kar je na žalost precej pogosta praksa). Popoldne smo jo bili na žalost primorani odpeljati v zavetišče Zonzani, kjer sedaj čaka na operacijo sprednje desne tačke. Na Zonzanijevi spletni strani je žal še ni, tako da niti ne vemo, pod kakšnim imenom bo tam navedena, mi pa smo jo poimenovali Micka. Ker še ni bila temeljito pregledana, ne vem kakšno je njeno zdravstveno stanje, nam je pa (če odmislimo poškodovano tačko) delovala zdrava, imela je tudi velik apetit. Vsekakor gre za starejšo psičko, ki je zelo mirnega značaja, saj je brez problemov prenesla tudi daljšo vožnjo z avtomobilom.
Zelo bi bila vesela, če bi čim več ljudi tole poslalo naokoli preko e-maila, ker bi psički res rada našla dobre lastnike. Primerna bi bila za praktično vsakogar, saj ne potrebuje veliko sprehodov in je zelo potrpežljiva, tako da bi prišla v upoštev tudi za koga, ki ni preveč aktiven (recimo starejši ljudje), poleg tega psička ne laja. Če bi jo kdo želel vzeti za svojo in ji nuditi topel dom in dovolj pozornosti, naj prosim pokliče v zavetišče Zonzani ali pa kontaktira mene na e-mail naslov nastja.maganja@gmail.com.
Ljubezen ni odraz enega samega dogodka, enega samega pogleda ali dotika. Ljubezen se v človeka prikrade počasi in potiho ... in potem se enkrat enostavno zaveš, da imaš nekoga neskončno rad. Zaradi množice vseh njegovih dejanj, pogledov, besed, dotikov, čutenj ... ki ga delajo takšnega, kot je. Mogoče se tega zaveš medtem, ko misliš nanj in ga neskončno pogrešaš, ali pa ko ga pogledaš v oči in v njih najdeš vse, kar obožuješ.
0
0
