Prijava
Registracija Pozabljeno geslo

Forum

Iskanje
Seznam forumovRaznoŽivaliLjudje, netolerantni do živali

Ljudje, netolerantni do živali

Pojdi na stran 1 , 2 , 3 , 4 , 5
Prejšnja temaNaslednja tema
Tanja
Starost: n/aPridružen: 14. okt 2003Prispevkov: 45016Kraj: Planet LepoteStatus:Online
Objavljeno: 5. okt 2012 21:41
Povezava do prispevka
Starlight je napisal/aČe bi ljudje vedeli, da psi napadajo tiste, ki se čudno obnašajo... In, da bi najbolj zaleglo, če bi se odpravili h kakšnemu psihiatru...

MV, tole je pa skrajno žaljivo. Mene sta dva psa ugriznila ko sem bila majhna in do nobenega se nisem jaz čudno obnašala. Od takrat naprej se res zelo (in z razlogom!!) bojim psov in ne maram, da me ovohavajo, skačejo po meni itd. Poznam še par podobnih primerov...

Kot že rečeno, tvoj komentar je zelo žaljiv in me je celo nekoliko prizadel. Mislim, da takšne izjave ne spadajo na ta forum...
Res ne.
Psi so lahko ob napačni vzgoji zelo nevarni (pa tudi sicer ni nikoli 100 % garancije, da nek pes ne bo ugriznil) in postavljanje takih 'diagnoz' je milo rečeno neprimerno.

Dominika, grozno. Jaka ljubiteljica živali, ni kaj ...
A health and beauty freak.
0
Nazaj na vrh
MV
Starost: 44Pridružen: 8. jun 2006Prispevkov: 113Kraj: PrimorskaStatus:Offline
Objavljeno: 5. okt 2012 23:20
Povezava do prispevka
Na ta je pa dobra. Nisem želela biti niti slučajno žaljiva. Ampak kot vidiš sem zadela žebljico na glavico. Imaš travmatično izkušnjo, zato se bojiš psov. Torej  bi bil potreben psihiater, se ti ne zdi? Pa ne to zopet vzeti kot žaljenje. Ker večina psov je hočeš nočeš normalnih in ne napadajo ljudi. Lajajo, se zapodijo, ugriznejo pa ne. In če bi prebrala cel moj komentar bi videla, da govorim o mojem fantu, ki ima enake probleme kot ti in se zdaj z mano uči kako delati s psmi.
 
Je pa mene ko sem bila otrok domač pes precej oklal po obeh rokah, pa sem preživela in se ne bojim. Vem da sem bila sama kriva ker sem silila v psa, čeprav mi je jasno kazal, da me noče zraven. Ampak otrok je pač otrok in včasih naredi kaj kar ni najbolj pametno.
 
Aja pa, da ne bo pomote. S "čudno obnašajo" sem mislila, da se obnašajo drugače kot normalno, da npr. kažejo očiten strah, ali pa so pijani, ali imajo kakšno shizofrenijo ali kaj podobnega. To psi ful zaznavajo, si napačno razlagajo, in znajo zaradi tega tudi napasti.
 
No na tem linku, si lahko pa preberete še kaj o kinofobiji ( in tudi avtor tega članka svetuje terapijo):
 
0
Nazaj na vrh
Starlight
Starost: 36Pridružen: 16. dec 2008Prispevkov: 1869Kraj: LjubljanaStatus:Offline
Objavljeno: 6. okt 2012 0:07
Povezava do prispevka
Hote ali nehote, bila si žaljiva. Meni se zdi preveč že to, da se pes zapodi v človeka, ali pa da laja nanj. To je “nenormalen“ (kot ti praviš) ali pa nevzgojen pes, ne človek.

In ne, ne potrebujem psihiatra, niti najmanj. Nimam fobije, ampak preprost strah, zaradi slabih izkušenj. Je ogromna razlika med strahom in fobijo, lahko še o tem prebereš kakšen članek. Ta tvoja izjava je bila žaljiva že na precej osebni ravni, tako da ti resno premisli, če bi ti obiskala kakšnega psihiatra. Mogoče imaš do psov dober odnos, do ljudi pa ne najbolj.

Shizofrenija je nenormalna? Ti to resno? Torej lahko pes napade shizofrenika, ker pač ni normalen?
“Strive for perfection in everything you do.“ (Sir Henry Royce)
0
Nazaj na vrh
MV
Starost: 44Pridružen: 8. jun 2006Prispevkov: 113Kraj: PrimorskaStatus:Offline
Objavljeno: 6. okt 2012 0:28
Povezava do prispevka
 Psi po tvojem torej ne smejo govoriti svojega jezika? Ne smejo povedati po svoje "prišel je poštar", "prišel je oče", "prišel je obisk", "nekdo se sprehaja mimo". Ne boš verjela, ampak psi imajo različne laježe, in jaz že po načinu laježa slišim kaj govori. Ni vsako lajanje napad. In ja shizofrenija se smatra za nenormalno, zato se ljudje, ki jo imajo tudi zdravijo - so na tabletah. Ker imajo privide in prisluhe. Kot moj stric, ki ga pes vsakič nalaja. Ker se psu zdi čuden. Razumeš zdaj? In ne vem kje sem napisala, da pes lahko napade kogarkoli. Pes lahko ugrizne, in  napisala sem samo koga lahko to prej doleti. Nisem pa rekla, da jaz puščam psa, da grize ljudi. Ne, ga pripnem, če vidim, da se bliža kakšen tak kot si ti. Ker sem uvidevna. Čeprav vem, da nebi bilo nič. Kdo bi si mislil to od ene take, ki ne zna z ljudmi, kajne :-/.
Sicer pa vse kar pišem, pišem iz izkušenj. Psov se pa bojiš in imaš množnost, da se pred njimi skrivaš, jih sovražiš, ali pa jih poskušaš razumet.
0
Nazaj na vrh
CantLoveCantHurt
Starost: 33Pridružen: 25. sep 2008Prispevkov: 2109Kraj: MemoriaStatus:Offline
Objavljeno: 6. okt 2012 0:38
Povezava do prispevka
MV je napisal/a Pač malo jih moraš ogovorit in bit prijazen, to je vse. Ne pa da se treseš, bežiš, ali pa mu na silo steguješ roke tja pred gobec.


Tudi to se lahko konča zelo slabo. Če pes ni tvoj ga pusti pri miru. Članek o temu zakaj psi napadejo: Klik

Jaz za našega ne bi nikoli trdila da ni zmožen koga ugrizniti. Ker je. Pes je ne glede na vse še vedno samo žival in v situacijah ko se počuti ogroženo, zaščitniško itd. reagira v skladu z svojimi nagoni.

Pa to z psihiatrom se mi zdi malo neprimerno. Normalno je da bo nekoga strah psov če so ga v preteklosti že napadli, zaradi tega še ne potrebuje pomoč psihatrov (ki pa tako ali tako ne morejo pomagati nekomu takemu zato ker je to normalen odziv).
Yesterday, upon the stair,I met a man who wasn't there. He wasn't there again today. I wish I wish he'd go away...
0
Nazaj na vrh
MV
Starost: 44Pridružen: 8. jun 2006Prispevkov: 113Kraj: PrimorskaStatus:Offline
Objavljeno: 6. okt 2012 1:00
Povezava do prispevka
Sem preletela članek. Nisem našla, da jih ne smeš ogovorit in bit prijazen z njimi. Jaz, če pritečejo k meni, ker branijo svoj teritorij, torej že do javne ceste, jim povem da so pridni, ker čuvajo hišo, potem jih vprašam, če grejo z mano na sprehod, če so lačni kej. Te neumnosti jim govorim samo zato, ker jim sigurno tudi doma kdaj kaj takega rečejo, in jih to pomiri. Če pa vem še njihovo ime, so pa sploh zadovoljni :-). Potem pa prav vidiš reakcijo, o a se poznava, no pol pa ok, te mam rad. Ma men so res lušni.
 
Jaz pa za našega psa lahko kar rečem, da ne grize. Je star že 14. let in je samo enkrat eno za hlačnico potegnil, ker mu je skočila izza hrbta in se je ustrašil. No, če pa ga damo pred hišo na verigo (ker želi biti tam, sicer ima v bajti svoj prestol Smile 1 in da bi želel iti v hišo kakšen neznanec, to pa ja. To pa verjetno bi ugriznil. Samo ni noben tako nor, da bi silil naprej.
Nazadnje urejeno 6. okt 2012 1:16; skupaj popravljeno 1 krat
0
Nazaj na vrh
MV
Starost: 44Pridružen: 8. jun 2006Prispevkov: 113Kraj: PrimorskaStatus:Offline
Objavljeno: 6. okt 2012 1:05
Povezava do prispevka
CantLoveCantHurt je napisal/a Pač malo jih moraš ogovorit in bit prijazen, to je vse. Ne pa da se treseš, bežiš, ali pa mu na silo steguješ roke tja pred gobec.


mi zdi malo neprimerno. Normalno je da bo nekoga strah psov če so ga v preteklosti že napadli, zaradi tega še ne potrebuje pomoč psihatrov (ki pa tako ali tako ne morejo pomagati nekomu takemu zato ker je to normalen odziv).
 
Seveda lahko pomagajo - http://www.zivalskenovice.si/se-bojite-psov

Kot vse fobije pred živalmi, je zdravljenje strahu pred psi pogosto uspešno.

Najpogostejše so kognitivno-vedenjske tehnike kot na primer:
Sistematična desentizacija:V kontroliranem okolju, običajno v terapevtski pisarni, bo imel pacient nalogo, da si predstavlja situacijo, ki ga ogroža (npr. da je v isti sobi pes). Ko terapevt odkrije pacientovo stopnjo anksioznosti, nauči pacienta dihalnih vaj in sprostitvenih tehnik, z namenom, da bi se anksioznost zmanjšala na normalno stopnjo. Takšna terapija poteka, dokler namišljena situacija ne privede več do anksioznega odziva pacienta. Raziskave kažejo, da je taka vrsta zdravljenja uspešna, vendar manj kot:

Terapija izpostavljanja naj bi bila najbolj učinkovit način za zdravljenje kinofobije, ki vključuje sistematična in vedno daljša srečanja pacienta s psom. Najprej pacientu pokažejo, kako naj se obnaša v situaciji, ki se je boji, s pomočjo modela. Nato pa prosijo pacienta, naj oponaša to obnašanje. Ko se je pacient sposoben soočiti se s psom, brez anksioznega odziva, je zdravljenje končano. Raziskave kažejo, da se lahko kinofobijo odpravi le v eni, več ur trajajoči terapiji izpostavljanja.

Samopomoč Pogosteje se zdravljenje sicer odvija s pomočjo terapevta, vendar je terapija izpostavljanja popolnoma mogoča tudi, če jo “organiziramo” sami.

V primeru zelo resne kinofobije, pa bo morda vaš psihiater v zdravljenje vključil celo zdravila

0
Nazaj na vrh
Starlight
Starost: 36Pridružen: 16. dec 2008Prispevkov: 1869Kraj: LjubljanaStatus:Offline
Objavljeno: 6. okt 2012 1:26
Povezava do prispevka
MV, kot prvo, očitno ne ločiš med strahom in fobijo. Tu najdeš definicijo fobije. Jaz (in tudi večina drugih ljudi, ki imajo slabe izkušnje) nimam kinofobije, ampak se psov preposto bojim, v njihovi bližini se ne počutim dobro in sproščeno. Ne vidim pa razloga, zakaj se psov ne bi smela bati, še posebej zato, ker imam res zelo slabe izkušnje z njimi. Poznam ogromno ljudi, ki se bojijo pajkov, pa jim še noben pajek nikoli ni nič naredil. Gotovo imaš tudi ti strah pred nečem, z ali pa brez razloga.

Kot drugo pa... čeprav se imaš za zelo prijazno osebo se mi zdi, da si netolerantna do ljudi, ki ne marajo psov, ali pa se jih bojijo, oz. nas vsaj ne razumeš, ali pa nočeš razumeti. Jaz nočem stika s psmi, ker imam slabe izkušnje. Je to tako težko razumeti? In je tako težko razumeti, da od lastnikov psov pričakujem, da imajo svoje pse na povodcih in da jim ne pustijo, da skačejo po meni, me oblajajo, če grem mimo itd.? Tako kot se ljudje naučimo tolerance in distance do drugih ljudi, se morajo tega naučiti tudi živali.

Pa še to - zakon o zaščiti živali določa, da morajo biti psi na vseh javnih mestih (to so vsi prostori, ki so javno dostopni vsakomur) na povodcu, kazen za neupoštevanje zakona znaša za fizično osebo 200 od 400 do EUR. Torej nisi uvidevna, če psa pripneš, ko vidiš “da se bliža kakšen tak kot sem jaz“, ampak je tvoja dolžnost, da je tvoj pes na vseh javnih površinah na povodcu. In ne, ne moreš vedeti, da tvoj pes nekoga ne bo ugriznil, ne glede na to, koliko ga poznaš. Si pač ena izmed tistih, ki (si) tega ne priznajo. Poznam pa veliko ljudi, ki tega za svojega psa ne bi nikoli trdili in marsikatera je že v tej temi napisala, da za svojega psa ne more vedeti, kaj bi v kakšni situaciji naredil.
Nazadnje urejeno 6. okt 2012 11:47; skupaj popravljeno 1 krat
“Strive for perfection in everything you do.“ (Sir Henry Royce)
0
Nazaj na vrh
Dominika
Starost: n/aPridružen: 16. jan 2009Prispevkov: 1020Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 6. okt 2012 8:47
Povezava do prispevka
Najprej bi vsak skrbnik psa moral vsojega psa vzgojiti, podobno kot starši svoje otroke.
Torej vzgajati otroke v trgovini, v lokalu, na igrišču je prepozno. Otrok mora priti tja že z neko informacijo. Kako se obnaša in predvsem zakaj tako. Na žalost vzgajanje na licu mesta, ko se neko neprijetno dejanje že zgodi temelji bolj na zasilnem ukrepanju, ki je ponavadi sestavljeno iz kričanja ali pa kar je danes žal kar pogosto, kar iz ignorance.

Torej psa vzgojiti, da ne skače po ljudeh, ne laja, da obvlada vpoklic in predvsem pa imeti ga na povodcu tam kjer so ljudje in ostali psi in živali. Ne pa pričakovati, da bodo kar vsi ljudje morali vedeti, da imaš vendar prijaznega psa.

Res žal ugotavljam, da smo skrbniki psov ali pa če sem že omenila otroke, tudi starši velikokrat kar sami krivi za netoleranco okolja. Res so nekateri ljudje ekstremni v tem, ampak večina so le popolnoma normalni ljudje, ki pač popolnoma opravičeno pričakujejo od skrbnikov psov ali staršev, da bodo svojega psa ali otroka vzgojili za sobivanje z okolico. Da pa to dosežemo je potrebno veliko energije in potrpežljivosti, nič se ne bo zgodilo mimogrede in če za to ni volje in časa je bolje se tako psu kot otroku še ob praveč času odpovedati.

Če bi se tega zavedali, bi tudi ljudje, ki se bojijo psov, ljudje, ki hočejo v lokalu nekaj v miru pojesti, v trgovini v miru nakupiti ne bili podvrženi takim nepotrebnim stresom.
0
Nazaj na vrh
MV
Starost: 44Pridružen: 8. jun 2006Prispevkov: 113Kraj: PrimorskaStatus:Offline
Objavljeno: 6. okt 2012 9:27
Povezava do prispevka


Starlight je napisal/a
Kot drugo pa... čeprav se imaš za zelo prijazno osebo se mi zdi, da si netolerantna do ljudi, ki ne marajo psov, ali pa se jih bojijo, oz. nas vsaj ne razumeš, ali pa nočeš razumeti. Jaz nočem stika s psmi, ker imam slabe izkušnje. Je to tako težko razumeti? In je tako težko razumeti, da od lastnikov psov pričakujem, da imajo svoje pse na povodcih in da jim ne pustijo, da skačejo po meni, me oblajajo, če grem mimo itd.? Tako kot se ljudje naučimo tolerance in distance do drugih ljudi, se morajo tega naučiti tudi živali.

Pa še to - zakon o zaščiti živali določa, da morajo biti psi na vseh javnih mestih (to so vsi prostori, ki so javno dostopni vsakomur) na povodcu, kazen za neupoštevanje zakona znaša za fizično osebo 200 od 400 do EUR. Torej nisi uvidevna, če psa pripneš, ko vidiš “da se bliža kakšen tak kot sem jaz“, ampak je tvoja dolžnost, da je tvoj pes na vseh javnih površinah na povodcu.

 

Ja ne pripnem ga vedno, ker hodim po privat parceli, na hribček za bajto, ne pa po Tivoliju. Hodim nekje , kjer ponavadi ni ljudi. Če pa so sem pa tja, in že od daleč vidim, da jih je psa strah, ga pripnem. Ker je pes star hodi počasi in za mano, ker ga nočem mučit z mojim tempom. In se tudi slučajno ne bo zapodil, ker se niti ne more. Kazni torej ne bom dobila.

Če bi ga sprehajala po Tivoliju in podobno, bi pa seveda bil na povodcu.

In razumem te povsem, da nočeš stika s psmi. Ampak ker jih je veliko, do stika vseeno velikokrat pride, a ne. Ne vem kaj je tako nerazumljivega kar govorim.

0
Nazaj na vrh
Tanja
Starost: n/aPridružen: 14. okt 2003Prispevkov: 45016Kraj: Planet LepoteStatus:Online
Objavljeno: 6. okt 2012 9:54
Povezava do prispevka
MV, ti govoriš o tem, da ljudje, ki se bojijo psov zaradi preteklih slabih izkušenj, potrebuejo psihiatra, ter da so sami krivi, da jih psi tako obravnavajo, ker so čudni. Na kar si pozabila, je pa to, da ko so ti psi prvič napadli te osebe, le-ti še niso imeli slabih izkušenj, torej tudi ne strahu, pa so jih psi vseeno napadli. Torej očitno 'čudnost' to ni nujno vzrok.

Tudi meni se je kot otroku zgodilo (pa nisem imela niti najmanjšega strahu pred psi, sem bila vzgajana z ljubeznijo do živali), da se je pes, ki ga nisem niti zares opazila (sem ga v smislu kot grmovje za njim, pač z delčkom možganov) in je bil na drugi strani ulice, zagrabil za nogo. Nisem rinila vanj - kot rečeno, sem ga komaj zaznala - nisem vpila, skakala ali počela karkoli, kar bi ga lahko vznemirilo, temveč le po svoji strani ulice zamišljena hodila proti domu, ko me nekaj zagrabi za nogo. Predvidevam, da to ni bila moja 'krivda' - ali pač? Pa ne morem reči, da se zdaj bojim psov, jim pa vsekakor ne zaupam ravno.

Psi so še vedno živali, tudi zveri, njihovega ravnanja nikoli ne moremo z gotovostjo predvideti ne glede na vzgojo psa, in tega bi se moral zavedati vsak lastnik in ljubitelj psov.
A health and beauty freak.
0
Nazaj na vrh
flafi
Starost: 35Pridružen: 31. okt 2005Prispevkov: 2017Kraj: LjubljanaStatus:Offline
Objavljeno: 6. okt 2012 11:42
Povezava do prispevka
Dominika je napisal/aNajprej bi vsak skrbnik psa moral vsojega psa vzgojiti, podobno kot starši svoje otroke.
Torej psa vzgojiti, da ne skače po ljudeh, ne laja, da obvlada vpoklic in predvsem pa imeti ga na povodcu tam kjer so ljudje in ostali psi in živali. Ne pa pričakovati, da bodo kar vsi ljudje morali vedeti, da imaš vendar prijaznega psa.


Dominika, kompleten podpis Zelo dobro napisano, celoten komentar.


Everything you’ve ever wanted is on the other side of fear.
0
Nazaj na vrh
Sinthija
Starost: n/aPridružen: 12. maj 2004Prispevkov: 9772Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 8. okt 2012 8:01
Povezava do prispevka
MV, vidim, da očitno nimaš kaj veliko pojma o psih.

Res je, da psi čutijo strah. Pa saj strah čutijo vse živali, ne samo psi. In res je, da če bežiš pred psom, da te bo še prej napadel. A če boš miren, še ne pomeni, da te pes ne bo napadel.

Dejstvo je, da dobro socializirani in vzgojeni psi ne napadajo ljudi, razen če se res počutijo ogroženi. Ljudi napadajo samo nevzgojeni in nesocializirani psi.

In tudi mene so že napadli psi, ko nisem imela nobenega strahu. Enkrat sploh nisem vedela, da je bil pes v bližini, pa me je vseeno napadel.

Sem pa par krat naletela potem še na pse brez lastnika, za katere se je vedelo, da so že koga napadli. A takrat sem imela po moje le srečo, da se je dobro končalo. Pa ne zato, ker me ne bi bilo strah, ker sem čutila kako mi je srce padlo v hlače. Ampak najbrž zato, ker se mu ni dalo/ali ni bil v napadalnem vzdušju/ali pa me ni zaznal kot plen/ali pa mu nisem bila v napoto.Seveda sem poskušala iti mirno in počasi dalje, a je težko mirno odreagirati, ko čutiš pasji gobec na svoji roki, kako te ovohava in ne veš ali ti bo zaril zobe ali ne. In to ne govorim o majhnih pseh, ker pri teh, če te vgrizne, ni nekih velikih posledic. Govorim o velikih psih, ki te lahko ubije, če te prevrne na tla.

Jaz bi vse lastnike psov, ki jih pustijo, da prosto brez nadzora letajo okoli, hudo kaznovala. Potem bi pa mogoče celo prišli k pameti.
"Najlepši okras ženske je ljubezen. Najlepša oblačila na ženski pa so roke moškega, ki ga ljubi."
0
Nazaj na vrh
MV
Starost: 44Pridružen: 8. jun 2006Prispevkov: 113Kraj: PrimorskaStatus:Offline
Objavljeno: 8. okt 2012 9:47
Povezava do prispevka
No tvoja ugotovitev o meni ne drži. Iz nekega pisanja po forumih si pa tako ali tako težko ustvariš sliko o človeku, zato dostikrat pride do nepotrebnih kreganj in obtoževanj. 
 
Dejstvo pa je, da je lastnik odgovoren za svojega psa. Če ve, da je pes nevaren, ga mora imeti toliko bolj pod nadzorom. In sigurno ne bom zagovarjala, da se nad takimi psmi nima nadzora. Ne vem pa zakaj bi moral lastnik neproblematičnega psa, ob katerem lastnik hodi, in ga ima pod nadzorom, v vsakem primeru pripeti. In to na poti, kjer ponavadi ni ljudi. To se mi zdi že prav paranoičen odnos do psov. In očitno smo vsi prejeli kakšen ugriz, ko smo bili otroci. Očitno je tudi na otrocih nekaj, kar zna pse zmotiti. In vsaj sama zase vem, da če je otrok v bližini, toliko bolj pazim na pasji gobec.
Ja pes je le pes, ampak najbolj ranljivi so pa vseeno tisti, ki jih je strah, pa očitno otroci.
 
In, če mi dovolite zakopati bojno sekiro, se opravičujem, da sem poslala kar vse po vrsti k psihiatru. Stvar sem na hitro posplošila in je izpadlo, kot je pač izpadlo.
0
Nazaj na vrh
Akasha
Starost: n/aPridružen: 12. okt 2004Prispevkov: 7649Kraj: LjubljanaStatus:Offline
Objavljeno: 8. okt 2012 10:26
Povezava do prispevka
Jaz nisem na splošno tolerantna do vseh psov, še manj pa do njihovih lastnikov, ki niso taki, kot naj bi bili, če imajo žival.
 
Zavedam se, da pes v osnovi ni kriv, če se ne obnaša v redu, ker je pač samo žival z živalsko pametnjo in nagoni.
Zame je vedno vseh težav in nevšečnosti kriv samo slab lastnik. Nekateri lastniki pač nimajo razčiščeno, kako naj bi ravnali, če si lastijo psa.
 
Nimam dobrega občutka pri spuščenih psih (še posebej velikih in/ali vsiljivih)...pa me imajo psi sicer dokaj radi.
Nikoli me še ni noben ugriznil, poznam pa dosti ljudi, ki niso imeli moje sreče.
 
Mačke se mi zdijo pa manj problematične in z njimi nisem nikoli imela težav.
THE SPIRIT OF FIRE !!!
0
Nazaj na vrh
Pojdi na:
Ljudje, netolerantni do živali
Stran 4 od 5
Pojdi na stran 1 , 2 , 3 , 4 , 5
Pojdi na stran:
FORUM
NA TESTU
KOZMETOMETER
ZID
SESTAVINE
FOTOGRAFIJE
Kozmetometer
Zadnje ocene
Zadnji izdelki
  • Balea Beauty Expert Body Cremegel kremni gel za telo, 200 ml
    Tanja 19. mar 2023 20:52
    RES slabo, meni izsušuje kožo
  • L'Oreal Elseve Extraordinary Clay šampon
    Tanja 21. feb 2023 18:20
    Izvrsten, najboljši
  • Avene Hydrance Optimale UV Legere SPF 20
    [*jag0da*] 19. feb 2023 12:25
    Svaljka se
  • Biobaza Beauty Silky Comfort
    [*jag0da*] 19. feb 2023 12:05
    Ne preprečuje vonjav
  • Blistex Protect plus SPF 30
    [*jag0da*] 19. feb 2023 11:57
    Ne neguje
Pokaži vse
Forum
Zadnje objave
Najbolj brano
Pokaži vse
Trenutno dogaja
Pokaži vse
Izpostavljamo
Recept: Čokoladne maline z arašidovim maslom
S čokolado obloženi malinovi grižljaji z arašidovim maslom so božanska poslastica, ki bo potešila željo po sladkem.
Preberi več