Strah od/do česarkoli izvira iz nesigurnosti in nepoznavanja oz. boljše definirano iz neznanja, ker so/smo ljudje znani po tem da prvo OBSODIMO kot karkoli drugega...in pol se seveda "rodijo" predsodki zato ni čudno da se dogaja to kar se, tudi v našem svetu ljubiteljev ljubljenčkov/živali itd.
Osebno sem nehala s sekiranjem in nerviranjem v takšnih situacijah....mogoče se zgodi, da mi par krat na leto kateri osebek na cesti/soseki/morju dvigne pritisk ampak....vedno si rečem....draga moja ne splača se!
V mojem primeru, ker sem lastnica zelo specifične pasme, katero ljudje večinoma ne poznajo (razen tistih ki mislijo da vse vedo :)), sem skupaj s svojo štirinožno pojavo deležna številnih komentarjev in različnih opazk......ampak večina tega negativizma izvira samo iz neznanja/ neobveščenosti/ ozkoglednosti itd.
Včasih se res pošteno presmejim in pustim mimoidoče v svojih prepričanjih...saj upam, da bodo tako bolj srečni hodili po našem planetu....
Obstaja en rek: "Koga zmija ujede taj se i guštera boji!" tak, da razumem ljudi, ki so imeli slabe izkušnje s psi ali drugimi živalmi....žal mi je samo to, da posledica napada tega psa predstavlja zrcalno sliko lastnika oz. v primeru potepuških psov pa zrcalno sliko naše socio-nestrpne-družbe. Rešujemo samo posledice...nismo pa dovolj pogumni, da bi začeli odkopavati koren problema oz. da bi"primili bika za roga in spremenili kaj".