Pred pol leta se mi je zdelo strašno pametno sprejeti odločitev, da pustim svoje lase malo rasti. Brez nekega konkretnega razloga, kar tako malo za spremembo. Prvih par mesecev je še šlo, efekt regratove lučke se mi je zdel zabaven, po x letih sem v rokah spet držala gel za oblikovanje frizure in okej, bom zdaj pač imela "dolge" lase. Nato pa sem bila z vsakim dodatnim centimetrom vedno bolj nesrečna, slabe volje ob pogledu v ogledalo in predvsem brez neke prave oblike frizure - ki je pri tako kratkih laseh niti ne moreš postriči/oblikovati v kaj znosnega. Na živce so mi šli izpadli lasje na postelji, mokri lasje so se mi sušili celo večnost (no, verjetno kakšne pol ure, a v primerjavi s prej je to res cela večnost), med umivanjem obraza sem jih morala speti, ker so mi silili na čelo ... Skratka, katastrofa.
Danes sem imela tega vrh glave in se vrnila na svojo staro frizuro. Srečna sem 
.
.
Vozel je pa nastal, ko sem hudo zbolela, tako, da sem obležala in nezmožna sedeti kaj šele hoditi in sem imela tudi vročino v stilu vroče-mrzlo-vroče in tako je nastal vozel kar sem opazila šele drugi dan in seveda se mi je zdelo nič takega, saj ga bo zlahka razvozlati in tako sem imela vozel gor štiri! dni (dokler se nisem pozdravila) 
Zdaj čakam, da mi vse skupaj malo zraste in grem... ne vem, kam. Najbolj smešno pri vsem skupaj je, da sploh ne zahtevam neke posebne frizure! (nosim paža)
