St, hvala za članek.
Sama sem prišla do zaključka, da so slaščice OK, če otrok v njihovi produkciji aktivno sodeluje (kar velja sicer za vso prehrano). Kako se mu očke svetijo, ko pečeva pecivo, ko nosi sestavine s hladilnika, ko sva obirala jabolka in nato naredila štrudelj.
No, tako idealno bi bilo, če ne bi bilo še drugih 'faktorjev'. Zares mi gre na živce, da mu vsa žlahta, pa tudi kolegi, dajejo darila v smislu par vrečkic Haribo bonbonov ali pa smokijev in to pač v roke, otrok se zavleče v sobo, se nabaše s tem, jaz se ukvarjam z obiski... Kot da mu ne bi mogli pokloniti čisto drobne knjigice. Poleg tega se mi zdi, da grem prav vsem na živce s tem, da se mi zdi pomembno, kaj uživa naš otrok. Ostalo sorodstvo svoje otroke pusti po svoje, pač pustijo jim, da zignorirajo kosilo, nato pa pojejo pol Poli salame, čez pa dva kozarca kakava, prosti čas pa ob risankah In ja, noben od teh otrok ni zdravo suh, vsi so debelušni (Uf, končno lahko to nekam izrazim, hvala PL). Sama bi res rada, da bi bili naši otroci zdravi, da bi tekali, imeli rdeča lička, se razveselili kosila. Da bi bili srečni. Naš starejši je zelo velik, a zaenkrat vitek. In rada bi, da bi tako ostalo.
Občutek imam, da se moževi žlahti zdi, da sem preveč stroga. Sama sem bila vedno zdravo vitka, pri njem pa imajo vsi prekomerno telesno težo- celo nekaj pod 200 kg ima eden.
