Kako ste prišli do zaposlitve?

Tudi jaz. Me je že zdaj strah.

Do zdaj sem si skoraj vse našla preko spletnih strani (študenstki servisi), za eno delo pa sem šla vprašat direktno na lokacijo.
Tukaj, kjer delam zdaj sem pa mail poslala že pred časom, potem pa so me kar en dan poklicali (najljubša služba do zdaj, kamor grem z veseljem delat).
Kako bo pa, ko bom iskala redno zaposlitev, bomo pa videli.

Nič čakat do jeseni, kar zdaj začni.Se strinjam, ne vem, zakaj bi čakala, saj se že tako ali tako lahko zelooo zavleče. Kar čimprej v akcijo

M & J to svetujeta, da kar redno zaposlitev že iščemo? Ali pač tipične štud. službe? 

Jaz bi rekla redno, zadnje čase je to 'redka dobrina' + traja nekaj časa da najdeš 'match' v smislu, da tako tebi kot delodajalcu ustreza (tebi služba, ti službi). Razen tega dobiš izkušnje iz razgovorov, dobiš realno sliko kako vse skupaj poteka + kakšno plačo lahko pričakuješ, posledično veš, kako vse skupaj zastaviti za naprej, na prihodnjih razgovorih. Jasno, je najbolje začeti preden ti 'teče voda v grlo', saj potem ko dejansko pride do te faze imaš že nekaj izkušenj za sabo, realna pričakovanja (kar je pri svežih diplomirancih dandanes ZELO redko) in imaš boljše možnosti, da najdeš nekaj, kar ti bo čim bolj ustrezalo.

Se mi zdi da ljudje pri iskanju služb tudi pozabljajo, da bodo po 8 ur v službi in da če ti ni prijetno, te izziva in rad to počneš, je idealna situacija, da postaneš kroničen melanholik. Jasno, preživeti je treba, torej včasih vzameš kjer te pač vzamejo, zato pa se mi zdi zelo pametno začeti toliko prej, saj si s tem daš več možnosti, da sam ugotoviš kaj ti ustreza in da se posledično službi ki bi ti bila res všeč, prilagodiš tako, da tudi ti ustrezaš delodajalcu/službi.

Ja, redna služba je danes zlata vredna.

Jaz bi rekla, da če že pošiljate "prošnje na slepo" pošiljajte vseeno usmerjeno. Torej, ne vsem podjetjem v okolici, ampak tistim, za katere se zdi, da bi dejansko mogoče imeli delovno mesto, ki bi vam bilo vsaj malo všeč. Ni večjega hudiča, kot 8ur ždeti na delovnem mestu, kjer trpiš vsako minuto.
Pa fino je, da to "prošnjo na slepo" sestavlja spremno pismo, v katerem res poveš v 3 odstavkih (ne kratek spis o sebi), zakaj misliš, da si primeren, zahec en primer stavka (če kateri prav pride):
"Menim, da bi lahko s svojim svežim znanjem s področja administracije in voljo do dela pomagala doprinesti k uspešnosti vašega podjetja. Urejenost administracije in dobra notranja klima podjetja, sta po mojem mnenju ključ, da podjetje svojo uspešnost kaže tudi navzven..."

Ali pa:
"S svojimi inovativnimi pristopi, bi se želela preizkusiti v oddelku prodaje. Moje teoretično znanje bi bila osnova, na kateri bi gradila tudi prakso. Vedno sem želela delati v podjetju, ki deluje tudi na mednarodnih trgih in s tem namenom bi se želela pridružiti vašemu timu."

In priloga potem je življenjepis. 

Fino je, da potem v spremnem pismu tudi nakoncu napišete nekaj v smislu: "Več o mojih dosežkih in delovnih izkušnjah bi vam želela povedati v živo. O možnostih nadaljnjega sodelovanja vas bom poklicala v petek 23.5.2010."  - s tem stavkom v bistvu napoveš: O vam sploh ni treba skrbet, al me pokličete ali ne, ker bom v vsakem primeru jaz poklicala vas.

LP

Na podjetju kjer sem trenutno zaposlena sem delala kot študent skoraj dve leti, nakar so me zaposlili za nedoločen čas. Lucky me. Je pa ''žal'' čisto druga stroka za katero sem študirala.

Hej punce, hvala. (čeprav me že zdaj skrbi)

Ne bi se ravno strinjala s tem, še sploh, če se prošnja pošlje mimo razpisa. Nimajo vsi časa čvekat z nekim 'potencialnim' kandidatom, še sploh, če dejansko firma nima razpisanega nobenega delovnega mesta, kar ponavadi tako ali tako pomeni, da ni potrebe po novih sodelavcih.

Ja, pri meni je bilo tako, da me je že zadnje 2 leti študija skrbelo glede redne zaposlitve. Sploh zaradi moje študijske usmeritve, kjer je velik odstotek mojih predhodnikov brezposelnih po končanem študiju. Sicer sem skozi študij dosti delala in si tako nabrala kar nekaj uporabnih izkušenj, a še vedno.... Pa sem začela že preden sem začela diplomo pisat pošiljat prošnje (za delo ali prek šs, bodisi za redno službo). Ampak sem pošiljala usmerjene prošnje, ne pač prošnje za brezveze. In ja, preko študenta ni težko dobiti, vendar me je seveda bolj zanimalo redno delo. Hmm...bila sem na par razgovorih, nekje bi me sprejeli, vendar sem ali sama zavrnila, ali določeno del.mesto potem ni bilo realizirano (ja tudi to se mi je pripetilo) ali pa sploh nisem prišla do razgovora. To je bilo prve 14 dni, ko sem pošiljala prošnje. Potem pa sem bila povabljena na en razgovor, kjer skorajda nisem pričakovala, da me bodo poklicali. In bil je skupinski razgovor, v tujem jeziku. Ni bilo nič pretresljivega, vsak kandidat se je pač predstavil in odgovoril na nekaj vprašanj. Čez 1 teden so me poklicali, da so se odločili zame in to je bilo to.  Dokaj hitro dejansko. Malo se na koncu celo oklevala, ker pač diplomske naloge nimam še v celoti napisane, vendar smo se tudi glede tega dogovorili. Zadovoljna sem. Hmmm..ubistvu sem konce januarja začela pošiljati prošnje, konec februarja sem bila že zaposlena. Dokaj hitro, ane. Ampak sem imela res srečo, priznam. Na pravem mestu ob pravem času. Nekaj v to smer. 

Ja no, jaz imam še nekaj izpitov za naredit in ne bi rada dela iskala, dokler imam še izpite na grbi. Vem, da ga ne bom dobila takoj, ampak če se mi slučajno naredi ne bi rada potem zavlačevala z izpiti. Tako, da najprej naredit večino izpitov potem pa iskat delo.

Mene bolj skrbi kam pošiljati prošnje. Sama bom diplomirana ekonomistka, smeri markting.