Kako pogosto ste aktivni v resni vezi...

Na žalost (ali veselje) sva se že velikokrat pogovarjala o tem. Rezultat=ista pesem naprej.

Ja seveda jo tarejo drugi problemi, tudi vem kateri so. In velika
večina teh težav je povezanih z najinim odnosom, da ona ne dobi kar
pričakuje od mene. Poleg tega imava 1,5 let starega sinčka in nosečnost
je bila vse prej kot lahka za oba iz psihičnega vidika (ona ima 10
letnika iz prejšnjega zakona).

Najbolj zaskrbljujoča stvar pa je, da imam konstantno občutek
primerjanja in (ne)doseganja standardov njenega prejšnjega moža. In kar
je še hujše (težko je lahko kaj hujšega, a ne), ampak kot mi je opisala
kako in kaj se je dogajalo v njuni takratni vezi, ravno to se dogaja
nama sedaj, le da ona meni počne stvari, kar je on takrat počel njej.
Komplicirano, ne?!



Tikka (verjetno pa imate vse vsaj eno podobno izkušnjo), kaj je bilo
tisto v vezi v mladosti, da nisi imela dovolj tega fanta? Bistvo!
Oziroma, kaj je v vaši sedanii vezi drugače kot v vezi takrat? Mogoče
je bilo takrat veza bolj na spolnosti (mladost-norost), manj
obremenitev okolja, sedaj je preveč stvari nakopičenih v vezi (stare
zamere, kaj koga moti pri drugemu idr.).



Nekje sem prebral tole zanimivo misel, ki gobori o moči zunanjega
nadzora (en partner na neg način kontrolira ali manipulira drugega): Ko začne
zgodaj v zakonu spolnost postajati vse redkejša, to ni zato, ker paru
primanjkuje hormonov, ampak ker začuti eden ali oba, da spolnosti ne spremlja
dovolj ljubezni, ki jo odganja ponavadi prevelika mera nadzora.



Kot sem že napisal, sva imela zelo psihično težko nosečnost, kjer se je
nabralo zelo veliko zamer. Vem, da je težko ampak če hočeva ohraniti
zakon, bo treba obrniti svež list v vezi, kap pa ona ne zna. S seboj
tovori prtljago še iz mladosti z zmeramo do svoje mame. Kako naj jo
pripravim do tega. Sicer pa sva tudi to že poiskusila, ampak pri
najmanjšem konfliktu sva ponovno na začetku. Skratka, ne premakneva se
nikamor, najina veza nre raste.

Vem, da se bo komu zdelo, da sam težim in se pritožujem, sam pa imam
recej masla na glavi . Ampak sem se znašel v situaciji ko res ne vem
več kaj storit. Edina možnost, ki jo vidim je zunanja pomoč (zakonski
svetovalec). Ali ima kdo kaj izkušenj in ali veze po takšni terapiji
lahko ostanejo in preživijo ter živijo zadovoljujoče?



P

Meni se zdi, da sva prišla (oz. sem prišel) do točke, kjer sva
poiskusila vse kar znava/zmoreva sama. Mislim, da kar se nama dogaja je
pač nekak močnejše od najinih rcionalnih dejanja. Skratka, obnašava
se preveč impulzivno in nepremišljeno (akcija-reakcija). In tako se
vrtiva v tem začaranem krogu že kar nekaj časa.

Zelo odkrito; Jaz je sam ne znam pripraviti do tega, da se usedeva in pogovoriva racionalno, kaj nama je za storit.

In mislim, da je edina rešitev vključitev neke tretje nepristranske
osebe, ki bo nama pomagala obrniti list v vezi/življenju. Težava
nastane, ker mi (in tudi njej) ta veza takšna kot je sedaj jemlje
toliko energija, da ne morem v niti v službi niti z ostalimi ljudmi
funkcionirati 100%. In če ta terapija ne obrodi vsaj približno
pričakovanih sadov mislim, da je ločitev najmanjše možno zlo. Je pa
res, da bo njen starejši otrok utrpel drugo ločitev, najin skupni pa
pri letu in pol prvo. NI LAHKA ODLOČITEV!!!

P

Vključevanje tretje osebe oz. terapevta, ki ga omenjaš je po mojem mnenju nepotrebno.

Terapevti so zgolj teoretiki in dobri poslušalci. Pogovor, kot praviš ne pripelje nikamor - razumem.

Nevem, če bi pomoč pri gospodinjsktvu, kot so predlagale predhodnice, kaj pomagala. Lahko da bi - lahko poskusiš. Če pa ne, pa ji pomoje pač ni do seksa.

Kaj pa drugače? Ko si ti zaželiš seksa, a te prav zavrne, ali je samo problem v tem, da tebe moti, ker ona sama ne da pobude za to?

Lp

Ja, kot si sam rekel; moti jo milijon stvari na tebi. In dokler jih ne
bosta razrešila ne bo nič zabave. Na žalost je tako. In če misliš, da
bi vama lahko pomagal terapevt, zakaj pa ne. Full me moti ta predsodek
pred terapevti. Oni so tam, da ti pomagajo takrat, ko sam ne veš več
kaj naredit. In v tvojem primeru gre samo zato, da je ženska
nezadovoljna s tabo kot z moškim. Bodi faca in jo odpelji na lepo
večerjo, tam pa jo preseneti pobudo za pogovor. In to je samo začetek.
Ko bosta odrila kaj vaju (oziroma jo) moti, se bo treba najprej odločit
ali se sam želiš spremeniti (ker če ti ni v interesu nima smisla) ali
pa se bosta razšla, ostane pa še možnost, da živita drug mimo drugega,
ta je najbolj grozna.

jaz menim samo eno, pa me ni treba poslušat pierre,ampak vidva nista
čist za skupaj. Res je da pride do naveličanosti pa seveda stres in
podobne zadeve ali pa kakšni kompleksi-kakršnikoli pač, ampak če praviš
da sta se že velikokrat pogovarjala in da pravi da ji to ni všeč in ono
ni všeč na tebi potem je tukaj problem. na začetku seevda ne misliš na
to ker si zatreskan do ušes ampak ko se pa začnejo stvari malo umirjat
pa vidiš mogoče isto osebo čist drugače in to se dogajajo pri tvoji
ženi, punci. potem so še pa sveda vsi dodatki ki še toliko bolj otežijo
stvra kot naporna nosečnost, stres in že omenjeno.

Kar se tiče glede izkazovanja čustev, sem jo jaz velikokrat objel,
poljubil ona pa me je v veliki večini primerov zavrnila/odrinila, ker
kao namigujem na sex in sem pohoten. Pa v tistem trenutku nisme bil in
ti ji nikakor nisme mogel dopovedat. Sanda, mene moti to, da ko si jaz
zaželim seksa me zavrne. To da je v treh letih dala pobudo manjkrat kot
imam prstov na rokah pa itak, ampak s tem bi lahko nekak živel če bi
ostalo funkcioniralo. Mi jepa sama govorila o tem da je precej
srborita in da je v prejšnjih vezah in na začetku najine bilo pač
tega precej. Tako da ideja, da njej pač ni do seksa na splošno ne drži.
Ni ji do seksa z mano!

Kar pa se tiče ponovnega izkazovanja čustev (poljubčki, objemi,
pozornost idr.) pa je mogoče mal pozno, ker je za nama res naporen
vikend po katerem že živiva eden mimo drugega in spiva v ločenih sobah.
Mislim, da se bodo stvari umirile, toda kdaj? Ali pa bodo normalne?!
Močno dvomim, da so še lahko. Trenutno je situacija na najbolj nizki
točki do sedaj in če bo šlo še nižje bo padlo v vodo . Tako, da
mislim, da bo šlo gor. Kako in kaj se bo dogajalo na poti pa res ne vem.

Ko se bodo zadeve mal umirile (čez kak teden) jo bom odpeljal na
sprehod in se bova pogovorila kako in kaj naprej (večerja je too much v
dani situaciji). In takrat se bova morala odločit, če sva sploh še
pripravljena vlagati v to vezo.

P