Se strinjam z vsem kar so ostali napisali.
Sicer se je pa meni par dni po mojem roj. dnevu tudi zgodilo, da sva šla z bivšim narazen. Jokala sem kot dež, zdelo se mi je, da se je podrl svet. Imela sem planirano morje z njim in bila sem že skoraj pred tem, da ga odpovem.
A ko je začela delat pamet, sem ugotovila, da me tip sploh ni bil vreden, da me ni imel rad, da me ni spoštoval, da ni niti malo cenil tega, kar je imel. Da je živel v svojih kompleksih, ki jih je hotel izživet na meni.
Šla sem na dopust s sošolko faksa in sva se imeli enkratno! Tako super, da sva šli mesec pozneje, še enkrat. In spet je bilo super. Spoznala sem, da se lahko imam zelo fajn brez njega. Ugotovila sem, da ni edini moški na tem svetu. Da mi srček lahko požene tudi kdo drug. In da nima smisla jokati za njim, ker ne bi bila srečna z njim. Treba je poiskat tako slabe kot dobre stvari vajine zveze. A dejstvo je, da če te je varal, te ni nikoli zares ljubil.
Sicer sem zdaj samska, a sem vseeno hvaležna, da nisem z njim, ker imam s tem odprta vrata, da pa spoznam koga veliko boljšega. Nekoga, ki bo znal sprejemati ljubezen in tudi ljubiti.
Čas celi rane.