Ko folk mobilnim telefonom reče mobitel.
Narcisoidni tipi.
Ja, no!!! Sam meni že skoraj ne grejo več na živce, ker sem imela že tolk izkušenj z njimi - zdaj se mi zdijo samo še ubogi in me zabavajo s svojimi očitnimi narcističnimi poskusi predstavljanja samih sebe v javnosti.
Tanja je napisal/a
Ko folk mobilnim telefonom reče mobitel.
Zakaj? 
(Jaz tudi tako rečem... 
)
Na živce mi gre, da se cela prikolica totalno trese in škripa, ko delaš ljubezen (+ še predprostor!!)! 
Naslednji dan te pa sosedi vedno pozdravljajo s hudomušnim nasmeškom, tristo kosmatih medvedov... (V bistvu komaj čakam, da prideva v najino stabilno spalnico, da bova lahko v miru... khm... delala ljubezen.)
Ker je Mobitel mobilni operater. Kot Simobil ali Debitel npr. In ki je, dokler je bil monopolist, imel navite cene do nezavesti tako za mobilne telefone kot tudi pogovore.
(ne, na sliki ni čokoladni sladoled
)
Šefica in njeni rit*lizniki 
.
A še ni del norme? 
Jaz pravzaprav ne poznam nikogar, ki bi v pogovornem jeziku uporabljal besedno zvezo mobilni telefon namesto mobitel.
- čakanje
- folk, ki ko dobi fanta/punco totalno odklopi in popolnoma pozabi na svet okoli sebe in prijatelje
- mama
- folk, ki se pritožuje kolk je osamljen in kolk pogreša druženje, pol pa ko jih 300x povabiš na pijačo oz. druženje, vedno odklonijo
- folk, ki ko dobi fanta/punco totalno odklopi in popolnoma pozabi na svet okoli sebe in prijatelje
Se popolnoma strinjam!!
Absurdne cene najemniških stanovanj 
- da imam zadnje čase ful malo energije in koncentracije
"psihoti", ki uživajo v tem, ko te napsihirajo (študirajo tko bolj malo ali nič). Namesto spodbude, ti "zasadijo" dvome.
- ker cene življenjsko potrebnih zadev (stanovanje, stroški stanovanja itd) grejo v nebo. Kot da bi živeli na najdražjem delu Manhattna
- da ljudje resnično radi škodijo in zajebavlejo druge ljudi
- da je vse manj dobrih ljudi, ki nimajo lih cilja v življenju,da drugega zažgečkajo ali mu naredijo vse slabo
Kolesarska dirka oz. bolj gužva, ki je nastala zaradi tega. Na Šmartinki vse stoji, v avtobusu smo stali skoraj 25min na mestu ( ko bi vsaj vrata odprl, da bi dol šli ampak verjetno ne sme), da ne govorim, da je peš težko pridit čez cesto se moraš prav zrinit.
Definitivno je en redar na križišču za moje pojme premalo. Živim nasproti Btcja, tko da je bila pot domov skoraj misija nemogoče. Mi je žal, da nisem šla peš iz centra, bi bila definitivno prej.
