Razmišljam o smislu. Razmišljam o tem, kdaj sem se popolnoma izgubila v svojem življenju, od kdaj razmišljam samo še o službi in je moje življenje samo služba, od kdaj se več popolnoma nič ne gibam (dobesedno nič), grozno prehranjujem (zares grozno) in razmišljam o tem, kdaj bom končno zbrala dovolj energije in volje, da bom kaj ukrepala in poskrbela zase ter dala sebe v ospredje (se popolnoma zavedam dejstva, da je to moja dolžnost ter da tega nihče ne bo naredil namesto mene). Moram se začet spet iskati, ker se že pogrešam...

Ah globoke misli
