Zbiram moč in pogum, da se lotim pospravljanja hiše. Ni mi jasno to, da skorajda vsak dan kaj postorim v gospodinjstvu, a ko pride petek je naša hiša v popolnem razsulu. Sploh zadnje čase ugotavljam, da živim s kardelom packarjonov. Starejša hči se je iz dokaj redoljubne deklice, zdaj, ko jo že rahlo ruka, prelevila v dekle, ki ji je postal red ena španska vas. Kljub mojim opozorilom in zahtevam pušča vse vsepovsod. Mlajša pa zaradi svoje ustvarjalnosti in obsedenega zbirateljstva ( zbira vse možno; rabljene obliže, kamenje, palce, liste, tako in drugačno embalažo...) tudi pispeva k neredu. Pač te njene čudovite zbirke so rastavljene povsod. Muca in zajčka sta zopet v obdobju striptiziranja, dlaka kar frči od njiju.
Tako, da zdaj razmišljam, da bi bilo mnogo bolj učinkovito, da grem v lopo po lopato in vile in odkidam to našo štalo, kakor da se trudim z metlo in sesalcem.
Se opravičujem za to moje tečno jamranje ampak včasih to tako paše.
