Je pomenbna samo "zunanja lepota"?

študent, jaz bi ti rekla tole:

najprej se moraš v glavi zares odločiti, da si pripravljen od tega trenutka dalje nekaj delati drugače, kot si do sedaj. potem pa si zastavljaj majhne cilje, npr. jutri kupim kolegici kavo v kavomatu in z njo malo poklepetam, ali pa: danes v trgovini spregovorim par besed s prodajalko. korak za korakom boš bližje svojemu cilju (=večji družabnosti), hkrati pa ti bodo dali tvoji majhni, vsakodnevni uspehi pogum za naprej. še nihče ni v enem dnevu naredil vsega, kar si je želel.

dokler pa ne prevzameš odgovornosti za to, kakšen si, pa ne bo šlo nikamor. najlažje (in najbolj grozno) je za vse kriviti druge (v smislu: drugi me ne marajo, me čudno gledajo itd). odrasla osebnost si takrat, ko znaš prevzeti odgovornost nase - to pa je nekaj, kar se učijo (učimo) VSI, ne le ti ali hendikepiranci.

------------------------------------------------------------ ------

Se strinjam z Malino

Ej,študent! Jest sploh ne vem več,kaj ti hočeš!!že pred mano so ti napisale,da se mal preveč smiliš samemu seb!!Glavo pokonci in ne delaj drame,ker nimaš nobenga razloga zato!!Pros soseda ,al pa bratranca,da nej gredo s tabo ven,boš vidu ,da ni ves folk tak ,kot ti razmišljaš!

Razmišljaj pozitivno!!

Mislim, da nekdo, ki ni imel nikoli kakšnih podobnih težav ne more soditi in študentu pametovati v smislu da se preveč sam sebi smili.. lahko je govorit, ko nimaš takih problemov in jih nikoli nisi imel..in ne, ne morte ga razumet in niti vedet kako je njemu..

se pa strinjam, da se boš moral čimprej sprijaznit s tem, da boš lahko začel razmišljat tudi pozitivno, začel cenit življenje in da si boš rekel, uf sem lahko srečen, da sem sploh preživel nesrečo (saj si imel avtomobilsko nesrečo kajne?)..

Veš kaj jaz naredim, kadar sem na tleh? Začnem si pet pesmico DON T WORRY, BE HAPPY in sem prec vsaj malo boljše volje Mogoče bi tebi tudi pomagalo? Najdi si nekaj takega, kar te razveseljuje in vsakič, ko te zamori, pojdi to počet..

???

quote:5b312a4c28="Miškolina"Mislim, da nekdo, ki ni imel nikoli kakšnih podobnih težav ne more soditi in študentu pametovati v smislu da se preveč sam sebi smili.. lahko je govorit, ko nimaš takih problemov in jih nikoli nisi imel..in ne, ne morte ga razumet in niti vedet kako je njemu..

Se podpišem. Na tem forumu se da prebirati cele osebne drame ob dnevih s slabšo kožo, neuspeli frizuri ali nakupu napačne kreme. Obenem pa se nekdo z resnim življenjskim problemom "sam sebi smili". Malo več empatije...

quote:b980be7266="Miškolina"Mislim, da nekdo, ki ni imel nikoli kakšnih podobnih težav ne more soditi in študentu pametovati v smislu da se preveč sam sebi smili.. lahko je govorit, ko nimaš takih problemov in jih nikoli nisi imel..in ne, ne morte ga razumet in niti vedet kako je njemu..

Jaz tudi tako mislim.

no, meni se zdi notranjost zelo pomembna.. pa ne v smislu pameti in dobrosrcnosti, ampak kako se s kom zastekas; zunanjost je pri tem precej nepomembna, seveda ce ni zelo odbijajoca (ampak zelo redke so osebe, ki bi imele odbijajoco zunanjost kot naravno danost; veckrat je posledica zanemarjenosti)

in lahko je nekdo sanjsko lep, po parih mesecih ne bo vec zanimiv, ce notranjost ne stima

student, res se vsakemu lastne tezave zdijo najhujse, na tezave drugih pa gledamo prevec lahkotno. moja par strani nazaj omenjena prijateljica bi verjetno dala vse, da bi samo sepala, pa kljub temu ni zamorjena, ampak optimisticna in vsi pozabimo, da ni normalna . kakor vidis samega sebe, tako te bodo drugi. je pa sigurno potrebno vloziti veliko vec truda v svojo notranjost, ce zunanjosti nekaj fali..