Izguba trenutnega spomina

Bushy, če si kje blizu, te prosim za nasvet...

 

Danes je oče na poti, ki jo zna prevoziti skoraj z zaprtimi očmi, začel spraševati mamo, kam gresa. Bila sta seveda z avtom. In nato ga je mama prepričala, da je avto obrnil in sta prišla nazaj domov. Ate se sploh ničesar ne spominja. Ne, kako je vozil, ne kaj je govoril...

 

Vem, da zveni zmedeno (tako se tudi počutim...). Vendar, kaj bi to lahko bilo? Krvni sladkor ima b.p., prav tako pritisk. K dežurnemu zdravniku noče. Pravi, da bo šel po praznikih k svojemu.

Drugače naše korenina...

 

Kaj bi lahko bilo? Mora nujno k zdravniku?

Star je 66 let.

 

Bom poklicala, hvala!

Takoj sem poklicala dežurnega, ki je bil k sreči prav očetov osebni zdravnik!

Rekel je, da je več možnosti: nizek pritisk, zožitev žil v vratu ali glavi... In da naj takoj po praznikih pride k njemu, do takrat pa naj miruje.

 

Upam, da bo za zdaj vse OK, potem pa ga bo pregledalo več specialistov.

 

Hvala, Bushy in Ninja! Ne vesta, koliko sta pomagali!

Pegasus, hvala!

 

Toliko pomenijo dobre želje, ko si globoko zaskrbljen!

Travica, tudi jaz upam in želim, da bo s tvojim očetom vse v redu.

Andreya, hvala za lepe želje!

Travica, upam, da je z očetom vse v redu in da ste preživeli mirno noč.

Travica tudi jaz upam, da bo s tvojim očetom vse v redu.

Dekleta, hvala, vaše lepe želje so mi polepšale dan!

 

Zdaj zgleda vse vredu, seveda pa nekje zadaj gloda skrb... Takoj po praznikih gremo v akcijo! Mama je danes čisto iz sebe. Ata pa brezvoljen. Ne vem, kdo je bolj na tleh. Jaz in moji pa se delamo močni, čeprav smo prav tako globoko zbegani.

 

Naj se tole leto zavrti lepše, kot se je začelo!

Travica, drži se!  Držim pesti, da bo vse ok.