Jaz bi samo pripomnila, da ste se vse malce prezavzeto lotile moraliziranja in kritiziranja domnevne plehkosti te boge punce (in pri tem ste večinoma ponavljali en za drugim) in ste se pozabile vanjo vživeti, ker če bi se, bi se spomnile, da se je vsaki izmed vas gotovo že zgodilo kaj podobnega, posebno v mladih letih.
Ne me narobe razumeti, tudi meni se je ob njenem prvem postu pojavilo vprašanje, koliko pa je to dete staro, ampak kasneje je lepo razložila, da si je od nekdaj želela partnerja, ki bi združeval v sebi dobro osebnost in izgled. Mislim, da ta želja ni tako "outrageous" in da birdi ni edina med nami s takimi težnjami. Mislim tudi, da njena čustva niso znak nezrelosti, ampak je dejstvo, da je tako iskrena sama s sabo, celo pohvalno. Če bi bila obremenjenost s tem, kaj si o njenem fantu mislijo njeni prijatelji znak pretiranega konformizma, bi bilo še hujše, če bi zatirala svoja čustva zato, ker so ji punce na planetu zabrusile, da naj odraste ker da je plehka in da naj si najde bilderja s ferarijem (ja, vem, da je lažje zasmehovati, kot razmisliti o problemu) .
Puhlice, da videz ni pomemben, pa so nesramna laž, tako kot so laž reklame za kreme proti celulitu z retuširanimi fotografijami trinajstletnih manekenk.
Videz je pri izbiri partnerja še kako pomemben. Podoba moškega ali ženske, ki nas bo spolno privlačil/a, se oblikuje že zelo zgodaj in na nezavedni ravni (izrišemo si jo/ga iz obrazov ljudi, ki nas obdajajo, očetov, mam, stricev, pozneje na nas vplivajo še vrstniki in mediji) in proti temu ne moremo prav nič, pa zato nismo plehki, ampak naravni. Neumno bi bilo, če bi se borili proti temu. Danes smo v paradoksalni situaciji, ko vse okoli nas vpije, da je videz vse, istočasno pa nas nekateri skušajo prepričati, da ni nič. Resnica je, kot ponavadi, nekje vmes.
birdi, kar ti hočem povedati, je to, da boš v življenju spoznala še mnogo moških in pri vsakem te bo privlačilo nekaj drugega in pri vsakem bo nekaj, kar te bo odbijalo (pa naj bo to nos ali zoprna navada). Zaljubljala se boš v lepe, manj lepe, pametne in manj pametne in od vsakega se boš nekaj naučila o sebi in o ljubezni. Nisi pa nič čudna, če imaš ustvarjeno idealno podobo človeka, s katerim bi bila. Kar imej tega idealnega moškega, ampak se istočasno zabavaj z realnimi moškimi in počasi se bosta ti dve podobi združili. Tudi, če te kdaj zaskrbi, kaj si o tvojem fantu mislijo prijateljice, se ne zapri v sobico in samokaznuj, kot tisti sadomazo albino menih iz Šifre, ker si grešila zoper zapoved "Ne bodi plehka in nezrela", ker si čisto normalna, čeprav te tukaj skušajo prepričati, da ni tako.
Zaenkrat pa uživaj s fantom, ki ga imaš rada sedaj in ne pustiti, da ti užitek pokvarijo dvomi, ki se ti vsake toliko porajajo, ker dvomi bodo vedno prisotni (s tem fantom in z vsemi, ki bodo prišli za njim). In ne se počutiti kriva, ker občutek krivde najbolj učinkovito pokvari odnos. Pa čimveč teh svojih dvomov deli s partnerjem, seveda jih oblikuj tako, da ne bo prizadet in ne pozabit deliti z njim tudi vsega, kar te v odnosu z njim osrečuje.