Droga

Zlorabljanje psihoaktivnih substanc oz. stopnja le tega ni posledica labilnosti posameznika, ampak gre za genetsko zadevo oz. celo organsko in ne psihično (v osnovi). Ljudje imamo zelo različno nagnjenost k odvisnostim - tudi do različnih substanc, nekoga npr. ne bo zasvojih alkohol, ga pa bodo cigareti ali heroin do mere, ko govorimo o kronični odvisnosti. Nekateri jih sploh nimajo, nekateri jih imajo več, pogojeno pa je z 'organskimi' vzroki, bolj kot psihičnimi, psihični lahko spodbudijo/poslabšajo niso pa osnova. Nekdo lahko začne piti, ker je v nekem trenutku žalosten, bo pa odnehal ko bo kriza mimo, drugi bo nadaljeval - ker je k temu bolj nagnjen.

Skratka 'labilnost' v povezavi z zlorabo psihoaktivnih substanc je stigma, ki večinoma izhaja iz zakoreninjenih t.i. dejstev, podobno je pri depresiji in drugih psihičnih boleznih, ki niso posledica neke šibkosti ali nemočnosti neke osebe, ampak gre za organsko/kemično motnjo.

Več o tem je pisal dr. Marušič, zelo zanimivo. Skratka, ne gre za to da je nekdo 'močen', nekdo drug pa 'šibak', kar je zelo pomembno pri obravnavanju te tematike, sploh če ima kdo od bližnjih težave.

Oh  Upam da te s svojim mnenjem nisem užalila ker to res ni bil moj namen. Seveda je čisto drugače, če ima človek družino, tega pač nisem poudarjala oz omenila se opravičujem. Moj post se je nanašal bolj na druge situacije, ampak ok pač se nisem dovolj dobro opredelila res pa še vedno mislim da okolica in drugi lahko pomagajo nekomu le če si sam to želi. Poznam veliko ljudi ki so zrasli v družini alkoholikov pa niso alkoholiki, res pa je da se vzorci ponavljajo in prenašajo.Ampak na koncu je še vedno samo ena oseba tista ki se odloči.S tem ko pravim da je vsaj sam odgovoren zase in svoje življenje ne pravim da se mu ne sme pomagati tega nisem napisala Se strinjam s tvojim zadnjim stavkom da se pravica svobodne izbire konča ko škodujemo drugim, ampak s tem da so odgovorni za stanje nekoga tudi starši in družba pa ne, pa s tem ne mislim nič slabega samo moje mnenje pač.

Ah, zakaj bi bila užaljena, to je forum in tu pač debatiramo, dokler smo kulturni ima lahko vsak svoje mnenje.

Meni se pač zdi, da se kulturnost družbe kaže v odnosu do žensk, starih, otrok in ostalih ranljivih skupin. Kot zasvojenec se po mojem mnenju ne moreš sam skopati ven in potebuješ pomoč.
Največje žrtve so prav najbližji, družina, ki tudi sami potrebujejo strokovno pomoč, zato ne smemo pričakovat, da bodo kar sami rešili zasvojenčev problem. Seveda bodo v oporo, ampak takih problemov ne gre reševat brez pomoči stroke. Pa sploh ni važno, kdo je kriv, vzgoja, družba, geni, narava. Enostavno bo tudi sami družbi boljše, če take probleme rešuje, ne pa da gleda stran.

To absolutno drži, ja.

Meni se samo še zdi da tudi ne gre pač kar vsga metati u isti koš-to bi mogla napisat že u prvem postu, pa nisem.
Pač zame osebno je razlika med nekim težkim zasvojencem in nekom ki na primer v mladosti eksperimentira. Jaz poznam veliko takih ljudi in so zdaj čisto v redu živijo ali celo boljše od koga ki se droge ni nikoli dotaknil-vse je relativno. Tak eksperiment se sicer lahko konča zelo slabo ni pa nujno da je tako in oseba ki naredi nekaj iz čiste radovednosti je nekaj drugega kot nekdo ki se obrne na droge in  alkohol zaradi iskanja utehe ali družbenega pritiska.
Taki imajo že po defaultu veš šans da zabredejo. Problem je v tem da se skoraj vsak človek precenjuje in zase misli da pa ne more predaleč. Potem pa se izkaže da temu ni tako.