Nimam navade priti k nekomu nenapovedana in enako želim tudi od vseh, ki pridejo k meni, da pokličejo (vsaj 15 minut prej) in se prepričajo o najinih obveznostih. Pa tudi rada pogostim in želim vedno imeti na izbiro več pijač, prigrizkov, sadja. Rada obiskujem prijatelje in rada jih pogostim.
Imam ene prijatelje, ki pokličejo, ko so že na vratih in te sva že večkrat prosila, naj prej pokličejo, pa so to razumeli kakor, da ne želimo, da pridejo na obisk.

Zgodilo se nama je že, da sva dobila obiske, ki se tudi niso napovedali in sva bila že oba oblečena in napravljena za it ven, pa je bilo njim nerodno. In prav je tako, saj bi vendarle lahko poklicali in se najavili (še posebej v tej dobi gsm-ov).
Glede sezuvanja pa takole. Ko pridem k nekomu, ki želi oz. ima navado, da se sezujem, to spoštujem (motijo me le umazani copati, ko zagledam takšne ali pa da si jih moram sama iskat v množici drugih in vleč iz omare), kar vprašam, če sem lahko obuta. Če je zunaj mokro, vedno pomislim na to, da ne bi rada umazala in sama zaprosim za copate.
Pri naju pa nimava navade sezuvati ljudi, pa imava in ploščice in parket. Tisti, ki ravno vztraja, mu dava copate (čeravno jih nimava ne vem koliko), nikoli pa copat ne ponudim. Največkrat, ko imamo na obiskih prijatelje z otroci (starši največkrat prinesejo copate s seboj, da so otroci komot), pa je itak potem potrebno posesat, ker je toliko drobtin povsod, da se nama to zdi povsem normalno.
