Prijava
Registracija Pozabljeno geslo

Forum

Depresija in osamljenost

Pojdi na stran 1 , 2 , 3 , 4 , 5 , 6
Lisa
Starost: -14Pridružen: 27. jan 2006Prispevkov: 927Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 3. apr 2010 15:12
Povezava do prispevka
Jaz se sicer popolnoma strinjam s tem, da je depresijo treba zdraviti. Vsaj po mojem mnenju je to resna bolezen in če res gre za depresijo, je potemtakem nujen obisk strokovnjaka, torej psihiatra.
Je pa treba (tako kot ste že nekatere napisale) ugotoviti, ali morda gre le za zdolgočasenost kar mislim, da lahko človek sam reši. Ne govorim zdaj o tem, da bi človek na vsak način moral nonstop hoditi ven, v družbo, sploh ne, ampak tu pa tam pa je že priporočljivo. Kolikor mi je znano se tudi psihiatrom zdi, poleg medikamentnega zdravljenja, pomembna še lastna motivacija. Sploh pa je Keks sama ugotovila, da ima problem in da ima sama željo po drugačnem življenju, več druženja, dopisovanja.
Glede tega kar je KrvavaMeri napisala o tem, da bi morali vsi biti srečni ipd...Normalno, da ne. Verjetno vsakemu kdaj zapaše samota in verjetno se tudi vsak od nas kdaj počuti brez volje, otožen. Če pa takšno stanje traja že nekaj časa, pa seveda lahko gre za bolezen. In to ni normalno, to je treba zdravit. In pri takšni bolezni, bi jaz osebno spregledala stranske učinke.
Vso srečo Keks.

0
Nazaj na vrh
binka
Starost: 33Pridružen: 11. okt 2007Prispevkov: 365Kraj: LjubljanaStatus:Offline
Objavljeno: 3. apr 2010 18:13
Povezava do prispevka
Jaz ti svetujem, da se obrneš na psihiatra ker se je pri meni isto začelo. Sprva sem bila le slabe volje, počutila sem se osamljeno in na vse sem gledala zelo pesimistično.Potem sem začela misliti že na samomor in podobno, čeprav sem vedela, da je neumnost in da bi si nekako lahko izboljšala življenje, a nisem imela moči. Včasih sem cel dan prejokala v postelji in razmišljala le o najbolj negativnih stvareh. O tem da nisem vredna, da bi se sploh kdo družil z mano, da me nihče ne bi pogrešal, če bi se ubila in podobno, a nikomur nisem upala povedati. Nekako sem sama sebe kontrolirala v družbi, čeprav so nekateri bližnji opazili, da sem bolj pesimistična a se je vsem zdelo le kot del moje osebnosti. To je trajalo okoli dve leti, nato pa se je vse izboljšalo, nisem bila več tako občutljiva, in jokala za vsako stvar . Pol leta sem bila kot nova, začela sem razmišljati bolj pozitivno.Vendar je prišlo vse za mano. sredi lepega popoldneva, ko nisem bila niti najmanj slabe volje sem doživela panični napad . Točno to, kar sem najmanj pričakovala, ampak je očitno ta obremenjenost močno načela moje zdravje. Šele po tem dogodku sem se zaupala bližnjim in ugotovila, da gre veliko ljudi čez to. Le žal mi je, da sem to ugotovila prepozno, ko bi se lahko že vse v začetni fazi pozdravilo.
0
Nazaj na vrh
Kiely
Starost: 37Pridružen: 7. feb 2007Prispevkov: 3384Kraj: KielywoodStatus:Offline
Objavljeno: 3. apr 2010 18:19
Povezava do prispevka
Meni se zdi super, da greš najprej v kakšno posvetovalnico. Sicer pa vzemi v roke tudi kakšno knjigo in se izobrazi o sami depresiji, počutju, osebni rasti, čustvih ... Za mlade punce in za začetek se mi zdijo lepe knjige od Louise L. Hay, sploh Življenje je tvoje. 

Sicer pa začni z malimi koraki. Male želje - kaj si zares želiš? Pa ne nekih velikih sanj, ampak mogoče si želiš na sprehod, mogoče si želiš na kavo, mogoče si želiš pogovora, kaj novega naučiti ...

Tudi če ti ne paše biti v družbi, pojdi vsaj malo na sprehod, na zrak, ker že samo gibanje sprošča endorfine, ki pa lahko zelo izboljšajo počutje.
Zakaj gibanje? Ker dokazano pomaga pri depresiji. To ne pomeni, da je treba teči maraton, ampak že simple sprehod bo dovolj.

Poleg tega pa malo pobrskaj po spominu in ozadju. Se ti je kaj takega zgodilo?

Lahko tudi, da ti veliko mesto preprosto ne odgovarja in bo mogoče celo boljša selitev nazaj domov (če se imaš seveda možnost vozit na faks). Si v domačem kraju vesela, sproščena in srečna?

Sicer pa ko boš na faksu, sošolce povabi na kavo in mogoče se vzpostavi še kakšno nova, trdna vez.

Preden stopiš do psihiatra, pa raje pojdi najprej do psihoterapevta. Ker rabiš pogovor in nekoga, ki si bo zate vzel čas. Antidepresivi naj bodo res zadnja rešitev, ker pri meni je pač bližnja oseba te tablete zlorabila in poskusila z ...

Sicer se pa pri tebi čuti, da imaš željo nekaj spremeniti, da si želiš izboljšati počutje in mislim, da rabiš le nekaj vodstva in izobrazbe pa ti bo uspelo. Mogoče bi ta problem celo zaupala staršem ali bližnjim prijateljem, samo toliko, da nekdo ve in te malo ``nadzoruje´´.

Se počutiš dovolj močno, da bi lahko poskusila kaj spremeniti?

0
Nazaj na vrh
Keks
Starost: 33Pridružen: 28. jan 2010Prispevkov: 988Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 3. apr 2010 19:15
Povezava do prispevka
Glede faksa je tako, da mi zdaj ni ne vem kako zelo všeč oz. je bližje domu podobna smer, tako da sem se že odločla in se vpisala tja. V LJ delam faks samo zato, da naredim kakšene izpite, ki jih bom potem imela priznane.
Saj se družimo s sošolci, ampak jih je veliko takih, ki jih ni na faks ali pa so zelo polni sebe in imajo takšne šale, da ne vem kaj naj rečem nazaj ali pa se mi ne zdijo smešne.
 
Forget what has hurt you in the past, but never forget what has taught you.
0
Nazaj na vrh
mimika
Starost: 41Pridružen: 30. okt 2005Prispevkov: 6588Kraj: LjubljanaStatus:Offline
Objavljeno: 3. apr 2010 20:05
Povezava do prispevka
KrvavaMeri je napisal/aKdor o depresiji razmišlja kot o stanju nesreče, ki jo lahko popravi npr. lepo vreme, nov partner, šoping itd., misli, da je preprosto pobegniti iz tega stanja. Pa ni.

No, točno to sem hotela tudi jaz povedati.

Pa še nekaj pojasnil glede AD, ker vidim, da prevladuje zelo posplošeno mnenje o njih: kot prvo, ja, niso rešitev, so pa lahko prvi korak k reševanju dejanskih problemov, ki jih oseba v stanju globoke depresije definitivno ni sposobna reševati. Kot drugo, nikakor ne smemo metati vseh AD v isti koš, ker obstajajo zelo različni, poleg tega pa lahko tudi različno vplivajo na različne ljudi. In kot tretje, ni se jih treba bati in še manj se počutiti kot psihopat, če jih jemlješ (nekaterim se namreč zdi, da če začnejo zdravljenje z AD, potem priznavajo, da so res "nori", kar je popolna bedarija).
“Be daring, be different, be impractical, be anything that will assert integrity of purpose and imaginative vision against the play-it-safers, the creatures of the commonplace, the slaves of the ordinary.” - Cecil Beaton
0
Nazaj na vrh
lolitica
Starost: 33Pridružen: 31. mar 2010Prispevkov: 94Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 4. apr 2010 13:03
Povezava do prispevka
Ohoj.
Sama imam drugačne izkušnje z Ljubljano.Živim namreč v kraju,ki me celo živlenje že omejuje in se tu ne počutim dobro,zato sem se v osnovni šoli odločila,da nadaljujem šolanje v Ljubljani.Tam je veliko različnih ljudi in spoznavanje le teh mi je dalo vedeti,da nisem edina ki misli "tako"..Ta raznolikost me je zelo privlačila in še danes mi je Ljubljana super mesto ravno zaradi te nemelanholične sfere.Moti me pa edino beton in slab zrak,kar pa sta itak posledica vseh večjih urbanih mest.
Z vami bi delila še nekaj glede ADjev-imela sem zelo težko leto in ker sem po duši optimist(sem bila tudi takrat,ko sme obiskovala osnovno šolo,saj sem verjela v to,da celi svet pa ja ni enak:))sem težave kar dobro prenašala.Jokala,premišljevala,odpravljala glavobole,....No in v letu 2010 so se stravi umirile.Ljudje,zaradi katerih me je skrbelo,so se počutili bolje;ker delam peti predmet iz splošne mature tudi ni bilo takega pritiska šole,ki me je pestil prejšne leto,ko sem torej končevala zadnji letnik,....Torej vse lepo in pravnato pa se začnejo problemi-nočne more,tresavica,strašanski glavoboli in še in še!Takrat se obrmen k zdravnikom,ki me pošljejo na par različnih raziskav na katerih ne ugotovijo Nič,kar je seveda dobro a pomeni,da so težave psihološkega izvora.Ko zdravnici povem,da sem imela težko leto ampak da je sedaj vse boljše mi pove,da depresija lahko nastopi kasneje-butnila je ven,četudi sem mislila,da sem z jokanjem in pogovori s prijatelji vse rešila..Joj sem se razpisala:o V glavenm sedaj se na ADjih,stranski učinki se spreminjajo od posameznika do posameznika-nekateri jih sploh nimajo!Sama sem imela težave z nespečnostjo ampak se je po dveh tednih nehalo..To,da se zrediš je tudi nezaželen učinek,ki pa ne doleti vsakega! Vedno sem mislila,da se so tableti samo placebo in da se s psiho da vse pozdravit-sedaj pa čutim,da mi tablete pomagajo.Ampak poleg teh se ŠE BOLJ pogovarjam o svojih čustvih,da ja nič ne bo notri ostalo in nato butnilo ven...Počutim se bolje-in to je to in KEKS jaz ti,poleg ostalih punc,tudi priporočam obisk psihiatra,ki ti bo resnično znal pomagati saj ti bo s svojim znanjem dal smernice,kako navezati stik z ljudmi itd.=) Hm drugače pa,prvi stik je nekako tudi tale tvoj post tu gor-navezala si ga z nami..lahko bi se šlo kdaj na kafe:P
Lp

0
Nazaj na vrh
keya
Starost: 37Pridružen: 20. mar 2008Prispevkov: 782Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 4. apr 2010 23:54
Povezava do prispevka
No, meni se pa dejansko prvi post ne zdi tako grozen in kar za AD.. Vsaj zdi se mi, da je precej bolj milo od tega kar je opisala binki.

Sama sem dve leti nazaj imela precej podobno obdobje, samo vzrok je bil drugačen. Pri meni ni bilo toliko zaradi vsega kar je keks naštela, temveč se je takrat dokončno zaključilo eno poglavje s fantom, ki je predstavljal precej pomemben del mojega življenja in misli dve leti ter predvsem zaradi težav z biološkim očetom in pol-sestro (). Vedno bolj nisem imela volje za nič, nobene energije, niti kančna optimizma. Če se je le dalo, sem cele dneve preležala v postelji in gledala nadaljevanke, vse drugo mi je bila že skoraj muka. In to se je vleklo toliko časa, dokler mi ni dopiiip vse skupaj!
Sama sem, nekaj časa, ne dolgo, takoj zjutraj vzela persene - samo toliko, da sem se sploh spravila iz postelje in nekam, med ljudi, počet kaj! Sčasoma ni bilo vse tako črno, kot se mi je zdelo..

Res, poišči si družbo - kakšno delo, pridruži se čemu, karkoli.. Vsaj za začetek, čeprav kakšen pogovor ali dva s psi. mogoče tudi nebi škodila, vsaj toliko, da ugotoviš kaj te teži, če je kaj več kot samo zdolgočasenost, nesamozavestnost, ipd (meni se še zdaj včasih zdi, da bi potrebovala takšen pogovor, da bi dotično težavo predelala).. Zakaj si nesamozavestna, kaj te moti? Zakaj se ne rekreiraš tudi v Lj? No, če ne želiš seveda ne rabiš odgovorit vsem nam na ta vprašanja.. ampak ali si sebi že odgovorila to in poskušala kaj spremenit, naredit Smile Če se sama ne boš zbrcala iz postelje boš težko kakšen korak naprej naredila.

Mislim, opisano se mi res ne zdi (že) za AD Smile
Js zase vem, da si nebom več dovolila, da mi nekdo tak kot moj "oče" in the evil step-sister skoraj uničita življenje.. Svoje napade nesamozavesti pa skušam kontrolirat - da me Meri ne pretepe.

baj d vej.. lencica kje?? Js bi jih tudi vidla, dej povej no!
0
Nazaj na vrh
KrvavaMeri
Starost: 36Pridružen: 5. nov 2007Prispevkov: 7853Kraj: Zagorje ob SaviStatus:Offline
Objavljeno: 5. apr 2010 0:05
Povezava do prispevka
keya je napisal/a.... kakšen pogovor ali dva s psi. mogoče tudi nebi škodila ...


Kaj pa če nima hišnih ljubimcev?
mejkap - blog o ličenju
0
Nazaj na vrh
keya
Starost: 37Pridružen: 20. mar 2008Prispevkov: 782Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 5. apr 2010 0:11
Povezava do prispevka
Ej paradajz moj dragi.. nehej! Veš da sm misnla na dohtarje! 
IN dobro veš, da se js ne pogovarjam s psi, ampak s psom in predvsem s papagajem ter morskimi prašički!!!
0
Nazaj na vrh
KrvavaMeri
Starost: 36Pridružen: 5. nov 2007Prispevkov: 7853Kraj: Zagorje ob SaviStatus:Offline
Objavljeno: 5. apr 2010 0:12
Povezava do prispevka
Dr. Dolittle? 
mejkap - blog o ličenju
0
Nazaj na vrh
keya
Starost: 37Pridružen: 20. mar 2008Prispevkov: 782Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 5. apr 2010 0:18
Povezava do prispevka
Sej, če vprašaš mamino sodelavko sem en malo, baje imam auro, ki se živalim dopade (še avstralskim papagajem je bila všeč)
0
Nazaj na vrh
*Ka*
Starost: n/aPridružen: 2. mar 2007Prispevkov: 368Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 5. apr 2010 9:19
Povezava do prispevka
Se mi zdi, da nobena ni omenila knjig. Rada bi samo rekla, da se da tudi z branjem knjig za samopomoč in kaj podobnega življenje obrnit na bolje, ampak gre pa zelo počasi. Moja sestra, ki je bila vedno perfekcionistka in nikoli ni bila zadovoljna sama s sabo, je začela z branjem takih knjig in sedaj mi je ona kot psihiater. Mogoče vsem ne pomaga, ampak zakaj ne bi poskusila? V knjižnici vem, da se da dobit ogromno knjig na temo samozavesti in podobnih stvari. Sem si jih tudi sama nekaj izposodila in sploh niso zgrešene. Ker mogoče je rešitev zate že to, da nekaj spremeniš v svojem življenju. Pa srečno!
Unlock your imagination.
0
Nazaj na vrh
Keks
Starost: 33Pridružen: 28. jan 2010Prispevkov: 988Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 5. apr 2010 10:12
Povezava do prispevka
keya je napisal/a
Res, poišči si družbo - kakšno delo, pridruži se čemu, karkoli.. Vsaj za začetek, čeprav kakšen pogovor ali dva s psi. mogoče tudi nebi škodila, vsaj toliko, da ugotoviš kaj te teži, če je kaj več kot samo zdolgočasenost, nesamozavestnost, ipd (meni se še zdaj včasih zdi, da bi potrebovala takšen pogovor, da bi dotično težavo predelala).. Zakaj si nesamozavestna, kaj te moti? Zakaj se ne rekreiraš tudi v Lj?


Mislim, da je za pomanjkanje samozavesti krivih tistih par kilogramov, ki jih imam preveč in moja višina. Ponavadi so mi všeč taki fantje, ki so všeč tudi hordi drugih punc in zato me sram/strah pokazati, da so mi všeč (npr. ko gremo ven in so oni tam). 
V Lj. sem hodila na aerobiko, pa mi je dolgčasna (sem za kaj bolj intenzivnega) in malo predraga. Upam, da bo lepo vreme, da bom lahko šla na kakšen sprehod.
Forget what has hurt you in the past, but never forget what has taught you.
0
Nazaj na vrh
_Teheran_
Starost: 40Pridružen: 24. jun 2005Prispevkov: 822Kraj: Tatami Status:Offline
Objavljeno: 5. apr 2010 19:24
Povezava do prispevka
Hmmmm

Vem  da izkušnje klesajo človeka, tisto kar je preživel oblikuje skalo katero moramo sami izklesat.. To da imaš težave itd. To ni zadeva za zdravljenje z tableti. Če hočeš kaj iz sebe naredit, najdi tisto točko katera te poganja katera te poživi. Pišeš o hoji al teku, za mene ni dež ovira a kaj nevihta....Sprejmi kar imaš in iz tega naredi tisto pravo. Pojdi ven, na zrak, zadihaj mraz, občuti vse okoli sebe. Mogoče se malo čudno sliši ampak menim, da si pozabila da si mlada in okretna Wink

No za poporat si pa tole poglej klik


Tako ti rečem: Omejitve obstajajo samo v naših glavah. Ampak če
uporabimo našo domišljijo, naše možnosti postanejo neomejene




Lp Teheran...
To be a warrior is not a simple matter of wishing to be one. It is rather an endless struggle that will go on to the very last moment of our lives. Nobody is born a warrior, in exactly the same way that nobody is born an average man. We make ourselves into one or the other.
0
Nazaj na vrh
glista
Starost: n/aPridružen: 2. mar 2006Prispevkov: 6141Kraj: Na vrhu!!!Status:Offline
Objavljeno: 5. apr 2010 19:30
Povezava do prispevka
temo spremljam od začetka. a ne bi znala tako lepo napisat, kot teheran. , zato si nisem drznila, ker to je vendarle zelo občutljiva reč in ne upam svetovati, ker te ne poznam osebno in ne zaznavam, kake vibracije oddajaš v živo, no. ampak to, kar je napisal teheran, je pa zelo varna in edina smiselna pot iz dreka. tablete, ja, ampak samo, če ne bo deloval plan. verjamem, da bo. 
zdaj pa akcija! v tem tednu nam pa pridi poročat, kako ti gre! pa ena planetka te vabi na čaj, če si (hotela) spregledati.
PL POWER!
0
Nazaj na vrh
Pojdi na:
Depresija in osamljenost
Stran 2 od 6
Pojdi na stran 1 , 2 , 3 , 4 , 5 , 6
Pojdi na stran:
Kozmetometer
Zadnje ocene
Zadnji izdelki
  • Tanja 19. mar 2023 20:52
    RES slabo, meni izsušuje kožo
  • Tanja 21. feb 2023 18:20
    Izvrsten, najboljši
  • [*jag0da*] 19. feb 2023 12:25
    Svaljka se
  • [*jag0da*] 19. feb 2023 12:05
    Ne preprečuje vonjav
  • [*jag0da*] 19. feb 2023 11:57
    Ne neguje
Forum
Zadnje objave
Najbolj brano
Trenutno dogaja
Izpostavljamo
S čokolado obloženi malinovi grižljaji z arašidovim maslom so božanska poslastica, ki bo potešila željo po sladkem.