Današnje počutje - 10. del

Zelo zelo slabe volje. 

Mojo že zelo nizko telesno samopodobo, ki se je v zadnjem času končno malo izboljšala je včeraj zvečer uničil komentar mimoidočega fanta (kolesarja): ,,Shujšaj, svija debela!!''

(nosim številko 34/36, redno telovadim, ampak zaradi opazk v otroštvu vedno mislim, da imam preveč kg... zato me takšni komentarji zelo prizadenejo, četudi se drugim zdijo smešni in češ, da jih ne smem resno jemati).  

Ojoj, kako so eni ljudje brezvezni. Čeprav človek ve da nimajo prav, vseeno prizadene. Poskušaj se čimmanj sekirat... Jaz o tvoji konfekcijski lahko le sanjam, oziroma takole, tvoje hlače mi niti čez kolena ne bi prišle.

Ojoj, Keks, te čisto razumem. Poskusi se ne sekirat, tale primitivc je s tem največ povedal o sebi. 34/36 - ja, res si zeloooo debela, ja. Mislim -

Punce - hvala! 

Saj v tistem trenutku sem se zavedala, da je rekel 'kr tak', za brezveze. Ja Tanja, primitivec, ki se ne zaveda svojih besed. In čeprav vem, da ni res, me razjeda.... upam, da bo hitro mimo. Do sredine naslednjega tedna se bom že pobrala. 

Super, po teku, res fajn občutek.. ne vem zakaj nisem šla večkrat .

Mah, ne vem... Nekako melanholično in zamišljeno...

Zaspana, tečna, lačna pa še zebe me ..... danes ni moj dan ....

neki mi sicer manjka (cukr padu) , ampak načeloma sem pa čedalje boljše, ker mi zdravje služi

Malenkost bolje kot pol ure nazaj, ko sem bila totalno pissed, ker se je naenkrat ulilo ko sem šla peš proti pisarni in sem bila v trenutku premočena od stegen dol, v popolnoma novih usnjenih balerinkah pa so mi plavala stopala. Pa se človek odloči, da bo imel dober dan kljub dežju, ampak ne, nekdo mora poskrbeti, da nastane sr*.

In zdaj sedim bosa in v tangicah za pisalno mizo in upam, da ne pride kdo v pisarno.

danes imam po dougem casu spet lahko glavo