Objavljeno: 7. jun 2006 20:47
Ja, to je moj problem. S fantom sva namreč bila skupaj 2 leti,
pred dvema mesecema in pol sva šla narazen, seveda ne na lep način.
Večino časa naju je ločilo 250km zaradi njegovega študija v tujini,
vendar je veza funkcionirala lepo in prav z občasnimi prerekanji
predvsem na temo moje nestrpnosti - kdaj prideš k meni, kdaj se vidima,
kdaj bova spet skupaj...namreč ob njegovem prihodu iz tujine, nisem bla
edina, ki je hotla met njegovo pozornost- prijatelji, starši....Naj povem tudi, da sva razmišljala
o skupnem življenju in mela določene plane tudi v prihodnosti, on je
bil zame tisti ta pravi.Ozadje vsega tega je dosti bolj bogato in dosti
je tudi zame pomembnih skupnih točk, ki pa jih tu ne bom
razgljabljala, ker niso pomembne. Nekje zadnji najin skupni mesec je
vladala predvsem kregarija, nakar se niti nisva več klicala, pošiljala
sporočil...nič. Bilo je vse jasno, nakar me nekega dne klikne na MSN in
začenja kako me pogreša, kako ga razna otožna besedila spominjajo name,
da ko konča s faxom in se vrne domov se bova poročila, da naj bo v to
sigurna ... nakar sem dobila občutek, da še želi biti z mano, sama pa
bi tudi dala vse, da bi bilo vse po starem. Nato ne zdržim več in ga
pokličem in seveda vse se razjasni- on si je malo več kot 14 dni po
tistem " ko bi naj bila narazen" že "našel novo punco" , njegova
sošolka, ki je bila pri njemu, ko sma o tem govorila po telefonu (on iz
kopalnice)
kao naj bi se takrat skupaj učila, povedal mi je kakšna je in da sta že
bila intimna, zakaj želi biti z mano je blo to in v smislu da me
pogreša,
želel je samo to da ostaneva v stiku in da sva prijatelja, jaz pa mu naj
verjamem, da stvar s sošolko ni trajala že od kdaj prej. Jezna sem bla
kot sam satan, rekla sem mu da ga nočem več videt, ne slišat, da nočem
met nobenega stika več z njim in da če ga bom kje srečela se bom
obrnila vstran - pač afekt besa in povedala sem mu kar mi je padlo na
pamet. Trenutno sem tudi sama že v vezi, ampak nisem ravno sigurna,
misli niso na mestu, na katerem bi morale bit oziroma nisem ga še prebolela, zdaj po vsem tem, pa še želi da sva prijatelja,
sama pa sem prepričana, da tega ne bom zmogla, saj se mi vrtijo filmi
najinega druženja in vse kar spada zraven že samo ko pogledam kdaj
najine slike in hudo boli, kako naj se potem z njim pogovarjam o
določenih stvareh kot prijateljica, če jočem že, ko pogledam samo
slike.Rada bi, da prekineva vse stike, ker me vsaka izrečena ali
napisana beseda z njim hudo boli, in da bi čimprej pozabila, a je
prekleto težko ampak dvomim da mi bo kaj lažje, če z njim ostanem
"prijateljica". Kaj mi svetujete?
pred dvema mesecema in pol sva šla narazen, seveda ne na lep način.
Večino časa naju je ločilo 250km zaradi njegovega študija v tujini,
vendar je veza funkcionirala lepo in prav z občasnimi prerekanji
predvsem na temo moje nestrpnosti - kdaj prideš k meni, kdaj se vidima,
kdaj bova spet skupaj...namreč ob njegovem prihodu iz tujine, nisem bla
edina, ki je hotla met njegovo pozornost- prijatelji, starši....Naj povem tudi, da sva razmišljala
o skupnem življenju in mela določene plane tudi v prihodnosti, on je
bil zame tisti ta pravi.Ozadje vsega tega je dosti bolj bogato in dosti
je tudi zame pomembnih skupnih točk, ki pa jih tu ne bom
razgljabljala, ker niso pomembne. Nekje zadnji najin skupni mesec je
vladala predvsem kregarija, nakar se niti nisva več klicala, pošiljala
sporočil...nič. Bilo je vse jasno, nakar me nekega dne klikne na MSN in
začenja kako me pogreša, kako ga razna otožna besedila spominjajo name,
da ko konča s faxom in se vrne domov se bova poročila, da naj bo v to
sigurna ... nakar sem dobila občutek, da še želi biti z mano, sama pa
bi tudi dala vse, da bi bilo vse po starem. Nato ne zdržim več in ga
pokličem in seveda vse se razjasni- on si je malo več kot 14 dni po
tistem " ko bi naj bila narazen" že "našel novo punco" , njegova
sošolka, ki je bila pri njemu, ko sma o tem govorila po telefonu (on iz
kopalnice)
kao naj bi se takrat skupaj učila, povedal mi je kakšna je in da sta že
bila intimna, zakaj želi biti z mano je blo to in v smislu da me
pogreša,
želel je samo to da ostaneva v stiku in da sva prijatelja, jaz pa mu naj
verjamem, da stvar s sošolko ni trajala že od kdaj prej. Jezna sem bla
kot sam satan, rekla sem mu da ga nočem več videt, ne slišat, da nočem
met nobenega stika več z njim in da če ga bom kje srečela se bom
obrnila vstran - pač afekt besa in povedala sem mu kar mi je padlo na
pamet. Trenutno sem tudi sama že v vezi, ampak nisem ravno sigurna,
misli niso na mestu, na katerem bi morale bit oziroma nisem ga še prebolela, zdaj po vsem tem, pa še želi da sva prijatelja,
sama pa sem prepričana, da tega ne bom zmogla, saj se mi vrtijo filmi
najinega druženja in vse kar spada zraven že samo ko pogledam kdaj
najine slike in hudo boli, kako naj se potem z njim pogovarjam o
določenih stvareh kot prijateljica, če jočem že, ko pogledam samo
slike.Rada bi, da prekineva vse stike, ker me vsaka izrečena ali
napisana beseda z njim hudo boli, in da bi čimprej pozabila, a je
prekleto težko ampak dvomim da mi bo kaj lažje, če z njim ostanem
"prijateljica". Kaj mi svetujete?
0
0
.
Očitno se je s sošolko dogajalo že v času, ko sta bila vidva skupaj. Če se ni dogajalo v realnosti, se je pa v njegovi buči. Jaz bi z njim prekinila vse stike, brez najmanjšega pomisleka, takoj ko bi izvedela, da se pari s sošolko. Za prijatelje se obdrži tiste, ki so s tabo iskreni in tiste, ki se znajo pogovorit, ko pride do problemov. Glede na to, da tvoj bivši fant ni ravno nek mojster zgoraj opisanih veščin, po vsej možnosti ne more izpolnjevati pogojev za prijateljstvo.
tudi za tretjo sem mislila ...
