Življenje s starši in fantom

hmm...povem moj primer in moje izkušnje ... kot študentka sem se iz LJ preselila v MB (privat) ... spoznala fanta ... ker sva skoz skupi visela (ne samo zaradi ljubezni ampak sva tudi sošolca) in on ni iz MB ampak okolice sva se po dolgem in tehtnem premisleku odločila da se preselim k njemu (in staršem) in nekako zaživiva skupaj ... pač da ne plačujem brezveze najemnine itd itd ... glede na to da sva se poznala komaj 4 mesece je blo vse skupaj kar rizično (ker niti njegovih nisem poznala) ... ampak sva se strinjala oba da je TO to ... z njegovima se štekam čist cool ... mata svoje finte (tko k jih mamo vsi) ... živim tu zaj že hmm 1leto pa 6 mesecev ... vse lepo in prov ampak ni to to Smile

ni nič v slabem mišljeno samo enostavno mladi pa stari ne gredo skup ... vedno sm bla tega mnenja in vedno bom ... in se oba z mojim strinjava, da ko bo šansa greva na svoje ... pač tečno je ko bi si rada kdaj kaj skuhala pa mama od fanta non stop okol skače pa gnjavi in gleda pa vem da nama dobr hoče pa pomagat ... ko se kdaj kaj "kregajo" sm večinoma tiho (no sej rečem kaj samo se probam za jezik ugriznt) ker se mi zdi da nimam pravice se vmešavat ... če se s fantom kej pričkava je celo sranje in zasliševanje jaoj ... tečno je ker ni zasebnosti in nimam kej dost besede ... sta pač starejša in probam razumet da so to le drugačni časi in drugačni ljudje (od drugačne vzgoje...še precej pobožni)...

zaključek: jst sm definitivno za to da se gre na svoje!

nikapika

Starost: -13Pridružen: 14. jan 2008Prispevkov: 1120Kraj: n/aStatus:Offline

Spremljaj me

Objavljeno: 27. avg 2008 17:27

Je pa verjetno tak način življenja kot ga živiš mirj4m, fajn preizkušnja za zvezo?

mirj4m

Starost: 39Pridružen: 8. avg 2008Prispevkov: 348Kraj: n/aStatus:Offline

Spremljaj me

Objavljeno: 27. avg 2008 18:38

mhm ... ZELO

Starost: 40Pridružen: 15. jun 2008Prispevkov: 200Kraj: n/aStatus:Offline

Spremljaj me

Objavljeno: 13. sep 2008 23:15

Kaj naj pa jaz...

Smo imeli plan, da bi si s fantom nekoč (zdaj še študiram) naredila stanovanje v sosednji hiši (zdaj je zapuščena). Z mojimi starši se fajn razumeva in bi tudi spoštovali mir in ne bi kar tako letali na obisk, vsaj kolikor jih poznam

AMPAK zdaj je ata umrl in sva z mamo ostali sami v veliki hiši in je enkrat omenila, da bi bila midva nekoč tu zraven, ker je velika hiša in ni primerna za eno osebo...

Sej to je res praktično in ne bi imela nič proti vendar ima hiša eno veliko pomanjkljivost - je medetažna in nikakor ne najdem možnosti za razdelitev na 2 ločena dela, je tipična enodružinska, kje bi bil še en ločen vhod mi tudi ni jasno... Vglavnem, zdi se mi mission impossible... Še gospodinjstva ne morem imeti svojega... Oz. ne vem, kje bi bilo. Sovražim tega arhitekta, bolj kot gledam hišo, bolj je trapasta

Mamo mi je pa težko pustiti samo, ker je težko sama (ona bi imela najraje, da smo vsi doma zraven nje; ok. dopust ni problem), sploh zdaj, ko je ata umrl. Me pa res moti, ker mora vse vedeti, o vsem ma svoje mnenje in merila, vse ji moram razložiti in imam občutek, da bo treba veliko toleriranja, če bomo kdaj živeli pod isto streho... Še vedno pa sanjam o sosednji hiši... V roku leta se bi bilo fajn odločiti...

Joj, zdaj sem kar malo depresivna ratala, ko spet to razmišljam...

Think of the happiest things, it´s the same as having wings...

mirj4m

Starost: 39Pridružen: 8. avg 2008Prispevkov: 348Kraj: n/aStatus:Offline

Spremljaj me

Objavljeno: 14. sep 2008 11:54

fee ... kot prvo sožalje za očeta ...
kot drugo pa ... verjamem, da ti je hudo za mamo ampak ne pusti se ji ... če praviš, da imaš že zdaj take probleme verjami, da bodo potem nastali še večji (ker prej al slej nastanejo) ...že zdaj razmišljaš o toleriranju hmm definitivno NO GO ... npr: prideš domov iz službe vsa tečna in živčna (iz takšnih in drugačnih razlogov ... lahko je samo PMS) in prva stvar, ki jo doživiš je to da ti mama gnjavi ko bi najrajši imela mir ... enkrat dvakrat še grem samo non stop? ... in to da s fantom nebi imela nobene zasebnosti? ... toleriraš lahko do neke meje potem pa prej al slej pride kreg ... prvo poskrbi za sebe, ker žal ljudje prevečkrat gledamo na druge in na sebe pozabimo (potem ko pa srečamo nekoga, ki za sebe prvo poskrbi pa pravimo kakšen egoist je ... žal takšni so časi, da moraš biti egoist če hočeš dobro živet) ... če mami zdaj popustiš in se k njej preseliš teško da se boš potem sploh kdaj odselila (sploh če boš še kaj vlagala v to), ker če se ti že zdaj smili se ti bo potem tudi ... glede na to da praviš, da se z mamo dobro razumeš potem bi po mojem mnjenju tudi razumela, da hočeš na svoje ... samo mame so pač take, da se teško sprijaznijo da otroci grejo od doma in če jim pokažeš in daš šanso da obstaja možnost da ne greš hitro zagrabijo ... verjamem, da je hudo ampak čas naredi svoje ... kaj pa tvoj fant pravi na to, da bi živeli skupaj?

moje mnjenje: stari in mladi niso za skupaj ....

upam na čimbolj ugodno rešitev za vse

Starost: 40Pridružen: 15. jun 2008Prispevkov: 200Kraj: n/aStatus:Offline

Spremljaj me

Objavljeno: 14. sep 2008 12:56

Hvala za sožalje, kmalu bo eno leto... Pa se mi še vedno zdi, da bo prikorakal izza vogala. In dal kak pameten predlog.

Saj jaz tudi pravim, da mladi in stari niso za skupaj... Ne bi mi bil problem, če bi se dalo hišo ločiti na dve stanovanji, da imaš zasebnost, mama pa še vseeno občutek varnosti... Ampak kot pravim, ta trapasta hiša... Sicer čudovita, ampak ne gre.

Saj tako poglobljeno se zdaj sami trije nismo pogovarjali, torej z namenom, da najdemo rešitev, ampak vseeno včasih res intenzivno razmišljam in iščem rešitev, s fantom si bova počasi začela ustvarjati družno in tudi sama sem tak tip, da mi včasih paše imeti mir, biti sama (pa je že 1h dovolj, ki pa bi jo v takih pogojih bilo težko dobiti). Predvsem se v tem primeru lahko kar odpovem zasebnosti. Ja, prej je mama celo sama predlagala, da bi si lahko v sosednji hiši naredila stanovanje, ampak po smrti očeta je mnenje spremenila... Mogoče pa bo čez čas spet aktualna tema

. Sej ne, da je njeno mnenje edino spremenljivo zame, ampak dosti lažje je, če vsaj približno isto misliva.

Rada bi sama toliko razjasnila, da potem, ko se pogovarjamo, že imam rešitve in utemeljitve, ker na splošno ne mara sprememb in to je velika sprememba...

Pa ful mi je filing, da si nekaj sam ustvariš in urediš po svojem okusu.

Ali pa, da si omislim nekje vikend in ko je služba smo čez teden tu, kakor je možno, pa hop na svoje na vikend

Think of the happiest things, it´s the same as having wings...

AngelEye

Starost: 39Pridružen: 28. apr 2006Prispevkov: 3479Kraj: ŠtajerskaStatus:Offline

Spremljaj me

Objavljeno: 14. sep 2008 16:49

Moje sožalje.

Če je sosednja hiša, boste itq skupaj...mislim obisk pa to, bo pa večkrat prišla na obisk. Ja to je problem da, tudi pri fantu je podoben problem, s tem da se njegova mama zaveda, da bo sama 1x ostala...zato si je tudi kužka že zdaj kupila, da ji ni hudo in se zamoti z njim, mogoče bi tudi vi lahko kupili mami kakega kužka, da bi se mela s čim ukvarjat, da bi pozabila na žalost in se z nekom pogovarjala, ker ko te tiste učke pogledajo, se jim redki lahko uprejo. S kužkom je preklemano veliko dela in rabi svoj čas in človek se nekako ukvarja z njim.

All our dreams can come true, if we have the courage to pursue them. (W. D.)

Anisja

Starost: 40Pridružen: 20. jan 2007Prispevkov: 1452Kraj: Na realnih tlehStatus:Offline

Spremljaj me

Objavljeno: 14. sep 2008 17:19

Fee, kot prvo moje sožalje.

Si pomislila na možnost, da bi ti in tvoj fant tvoji mami kupila stanovanje in se potem vidva preselila v hišo? Moja prijateljica se je pred kratkim znašla v podobni situaciji in je to rešila na tak način. Tako se nikomur ne bi bilo treba ločiti od hiše, na katero ste verjetno vsi zelo navezani, tvojo mamo pa bi še vedno imela na varni razdalji.

If you know EXACTLY what you are going to do, what is the point of doing it? (P.Picasso)

Trapa

Starost: 42Pridružen: 5. jun 2008Prispevkov: 35Kraj: ObalaStatus:Offline

Spremljaj me

Objavljeno: 15. sep 2008 11:49

Sožalje zaradi očeta.

Če bi s fantom živela v isti hiši, a ločenih stanovanjih, bi imela pomisleke. Za moje pojme je to sicer dobra, a vsekakor začasna rešitev. Sploh če so starši "vtikljive" narave, jih niti ločen vhod ne bo držal stran od tebe.
Skupno gospodinjstvo je pa.... no go. Ne poznam niti enega para ali družine, ki bi lahko tole uspešno sfural skozi.

Tvoji mami je težko. Je sama in eno leto žalovanja je včasih tudi zelo malo. Tebe vidi kot rešilno bilko: če bosta s fantom pri njej pod isto streho, ne bo več sama in osamljena.
Mislim, da ne bo želela it na svoje, dokler je ne boš postavila na realna tla. In slej ko prej jo bo treba postavit na trdna tla. Mogla bo it v družbo, mogla bo splesti nova prijateljstva in mogla si bo kako zapolnit prazen čas. Mogla se bo tudi spopasti počasi s samoto. In se zavedat, da imaš pravico do svojega življenja.

Starost: 40Pridružen: 15. jun 2008Prispevkov: 200Kraj: n/aStatus:Offline

Spremljaj me

Objavljeno: 16. sep 2008 10:34

Ojoj, sem že vse napisala, poslala, pa mi reče, da je prišlo do splošne napake...

No, pa mogoče malo krajša verzija:

Hvala za toliko predlogov, seveda jih moram malo pokomentirati, da me lahko še na kaj opozorite, če si ne razlagam najbolje

Kužek sem prepričana, da takoj odpade, ker še mačk noče več imeti, pa je z njimi manj dela. No, mogoče, ko bo šla v penzijo, da bi spet bil kak muc dobrodošel...

Da bi jo vrgla iz lastne hiše, se mi zdi katastrofa, ker sta jo z očetom sama gradila in ima zanjo zelo visoko nematerialno vrednost. Mogoče, če bi to sama predlagala, ampak dvomim. Je veliko večja verjetnost, da se bova midva odselila.

Trapa, s tabo se vsekakor strinjam, da se bo morala sprijazniti, da imam svoje življenje (sva na dobri poti

), težko bi se pa strinjala, da bi starejši ljudje tako enostavno spremenili svoje navade in način življenja, čeprav, upanje umira zadnje. Poleg tega imamo zelo različne vrednote in zelo različno mnenje o tem, za kaj živimo. No, v tem sva si z očetom bila dosti bolj podobna kot sva si z mamo. Ampak ko ji vse razložim, pa ugotoviva, da smo si različni in to spoštujeva in na koncu niti ni nekih problemov.

Think of the happiest things, it´s the same as having wings...

Starost: 40Pridružen: 15. jun 2008Prispevkov: 200Kraj: n/aStatus:Offline

Spremljaj me

Objavljeno: 16. sep 2008 10:38

Aja, Anisja, tole: "...Tako se nikomur ne bi bilo treba ločiti od hiše, na katero ste verjetno vsi zelo navezani..." mi ni najbolj jasno; a se ne v tem primeru mama loči od hiše, če gre v novo stanovanje? Al kako so pri tvojih prijateljih to rešili?

Think of the happiest things, it´s the same as having wings...

baba

Starost: 46Pridružen: 7. jan 2008Prispevkov: 505Kraj: n/aStatus:Offline

Spremljaj me

Objavljeno: 16. sep 2008 10:46

Ravno včeraj sem se z babico pogovarjala o tej temi in sva obe ugotovili, da se je treba v takih okoliščinah malo privadit, kakšno stvar spregledat, predvsem se pa iskreno pogovarjat. vsaka stran pa mora včasih malo popustit, pa je. tako kot v vseh odnosih.