ally je napisal/a No, na vprašanja takega tipa ti ni potrebno NIKOLI odgovoriti - in pravno podkovani kadroviki oz. tisti, ki vodijo intervju tega ne sprašujejo.
Se povsem strinjam z Ally. Na taka vprašanja ni potrebno odgovarjati, pravzaprav jih niti postavljati ne bi smeli.
Se mi pa pogosto zgodi (ker sem zadnje čase največkrat na drugi strani mize), da mi kandidati sami povedo, koliko so stari (večina jih to tako ali tako navede v prošnji), koliko otrok imajo in v isti sapi hitijo zatrjevati, da imajo varstvo urejeno in da bolniške ne bodo problem. To se največkrat dogaja takrat, ko kandidat res rabi službo. Hkrati pogosto zvem, koliko otrok imajo, ko mi argumentirajo, zakaj ne želijo delati dvoizmensko ...
Seveda so situacije, ko moraš postaviti vprašanje, ki ga sicer ne bi smel. To se mi pogosto zgodi, ko dobim na razgovor tujca (iz tretje države, t.j. non-EU), takrat ga moram vprašati, kako ima urejeno državljanstvo ali delovno dovoljenje. Zaposlena sem v dejavnosti, kjer zelo težko dobimo delovna dovoljenja in ni fer ne do kandidatov ne do nas, da ponudimo službo nekomu, ki ga na koncu sploh ne moremo zaposliti.
Ali pa ko iščeš kandidata, ki bo moral opravljati delo na višini. Seveda mu to poveš in ga hkrati povprašaš o njegovih zdravstvenih zadržkih, če jih ima. Eni povejo po pravici, čeprav potem ne dobijo službe.
V času, ko sem iskala službo, se mi ni nikoli zgodilo, da bi me vprašali po načrtih o družini, družinskem statusu ali kakem drugem tricky vprašanju, čeprav sem mlado dekle. Tudi v obeh podjetjih, kjer sem (bila) redno zaposlena, so me brez težav zaposlili za nedoločen čas.
Sama se zadnje čase udeležujem zgolj tistih intervjujev, na katera dobim povabilo, taki intervjuji so pa itak že v osnovi malce drugače zasnovani in jih običajno vodijo zelo izkušeni kadroviki.
.
