Kot pravi Katja- če že imaš večino stvari, je denar najbolj pametna varianta. Stokkeji (iz pripovedovanja kolegic, ki ga imajo) so OK. Originalni Stokke je itak eden in edini (ne vem, je v paketu ta?), potem je pa še nekaj ponaredkov. Tisti, ki imajo Z obliko so OK (varni, se ne prevrnejo), medtem, ko tisti A oblike niso OK. To le preveri kateri je . Sicer pa imamo mi Prima Pappo (ne Dondolinota ampak navadnega, Dondolino nam je bil tu mač- kaj boš z muziko in guganjem ob hrani?) in smo zadovoljni kjub temu, da je plastičen. Da se očistit (najbolj pomembno!) je stabilen in kompakten, tisti pladenj spredaj pa je zlata vreden, še posebej, ko dete začenja samostojno jesti.
Štorklja- ja, mislim tisto vrečo- ruto iz blaga. Meni je bila krasna za sprehode, ker naš mali nekaj časa ni bil nek strašen ljubitelj vozička. V štorklji je pa vedno zaspal. Meni ga je bilo super tako prenašati naokrog

Je bila pa izposojena in pri naslednjem si jo bom definitivno tudi omislila, če pa že ne štorklje pa trak. Trak je malo bolj komliciran za uporabo, ker moraš vedeti kako ga ovit, obstaja pa več možnosti. Štorkljo pa samo daš čez rame in to je to.
Glede kužona- s prav tistimi tazgodnjimi igračami ni bilo nikakršnega problema, 2x si mu rekel NE in je bil ne, zdaj je že bolj zabavno, ko so igrače žoge in podobno. Ampak načeloma kar loči (Tito) svoje od Lovrovih, Lovro ima pri tem malo več težav

. Ampak zdaj sploh ne kompliciramo okrog tega (v bistvu nismo nikoli kaj prav zelo). Kar se tiče igralnih odej pa Titu nismo mogli dopovedat, da se gor ne leži. Nekako nam je uspelo to, da se ni cel zvalil gor, kakšno taco je pa MORAL dati gor, tako da.... Dlake boste imeli itak povsod... Sicer se pa nam tele igralne blazine niso obnesle. OK, videti je že bilo lepo malega, kako leži gor, da bi pa on imel kaj od tega, pa niti ne. Dokler je bil čisto mali nekako ni čisto dobro vedel kaj početi z raznimi našitki itd, ko je pa bil večji in bi z zadevami lahko manipuliral, se je pa itak odplazil proč. Stvar, ki ga je na tej preprogi nabolj zanimala, je bila deklaracija.
Sicer pa res čim manj komplicirat glede otroka in kužata. Mi smo Lovra dali Titu za povohat takoj, ko smo ga prinesli domov (še prej je Miro prinesel iz porodnišnice eno Lovrovo tetra pleničko), pa pomembno je, da kužona ne zanemarite čisto (v smislu cartanja in božanja) ko pride dete. Pa saj to itak že veš.
Aja, mi smo imeli bombažne pleničke (štorkljice). Če katero zanima kaj o tem?
Kako fino je pisat o tej temi,

hopefully si bomo kmalu izmenjevale izkušnje
