Jaz sem se tudi vedno tako zelo jokala, ko mi je kdorkoli umrl, pa če je bila to živalica ali pa človek. Meni je letos umrl moj muci, ki je bil z mano kar 13 let. Bila sem zelo žalostna (ubistvu sem se zmeri, saj mi kar solzice tečejo, ko tole pišem), samo sem se tolažila s tem, da sem vedno naredila zanj, kar je bilo v moji moči in da je moral biti zares en srečen mucek. Ene živalice nimajo take sreče in nimajo tako dobrih lastnikov, ki bi skrbele zanje in so prepuščene same sebi na ulicah. Kot sama praviš, tudi tvoja hrčica brez tvoje pozornosti ne bi živela tako dolgo, torej je imela zelo lepo življenje. 








































...
Traja nekaj časa, da lahko to sprejmeš ...
. Tako da se je odločila da si nabavi drugo živalico in zdaj je v redu...
.




