Z glavo skozi zid? :(

Woah, koliko odgovorov

Prvo kot prvo hvala vsem za vzpodbudne besede, pozdrave na forumu ter vztrajnost pri branju izčrpnega posta Zadnje čase si prebiram skozi in skozi odgovore in mi je potem nekak lažje pri srcu ker vem, da očitno delam pravo stvar
Težko pa je, oh ja, bolj kot bi si upala mislit. Zgubla ene par kil (kar niti ni tako nujno slabo :D), nič jedla, se dogovarjala za srečanja s kolegi kar po tekočem traku, karkoli samo da nisem sama za temi štirimi stenami, ker potem začnem spet razmišljat in se spravljat v slabo voljo... upam, da me bo čas vrgel iz tega začaranega kroga na kako drugo, prijaznejšo orbitalo
Sicer pa ga dejansko nič ne kličem ali karkoli, samo težje mi bo, in to mi je jasno... četudi je res zelo težko. Ne dvomim v pravilnost svoje odločitve, in nimam več želje po tem, da bi stvari popravila (tisti stavek ob koncu zadnjič je bil bolj trenutek šibkosti)... če se sam ne želi niti malo potrudit ali vsaj spoznat svojih očitnih napak, potem res ni vreden.

@miškolina: Pa da še odgovorim na vprašanje: predvsem me boli to, da je bil ob novici da se selim ven, ker ne ravna z mano tako, kot se spodobi (pa sem mu to povedala na zelo lep način), čisto hladnokrven. Ponavadi tako cmerav in občutljiv, tokrat pa nič kaj ni pokazal emocij.
Ne razumem kako lahko nekdo tako niha med ekstremi, od kao noro zaljubljen >> če greš, pač greš, se bom že sprijaznil s tem.
In potem si mislim, če je bilo v tej zvezi sploh kaj pristnega... in če je že bilo: zakaj se je nehalo? Ampak tudi ta sekirancija počasi že bledi...


Še enkrat hvala vsem... če mate še kak komentar pa bom gotovo vesela

z hladnokrvnostjo se po mojem želi samo zaščitit, da ne bi bil ponovno prizadet. sicer si je v vajini zvezi namišljal, da ga ful stvari prizadene in kako si ti nesramna do njega, sedaj pa se hoče "zavarovat". to je pač naš obrambnin mehanizem.

Hmnja... par dni nazaj sem mela trenutek slabosti in sem šla k njemu domov nenajavljeno... I am stupid. In potem solze in kaj ti je res boljše brez mene in blah blah dokler me ni dobesedno vrgel ven.

Ampak vedno bolj razmišljam o tem, da v bistvu ni prenesel kritike do te absurdne mere, da je raje prekinil vse kot da bi izboljšal stvari na sebi, četudi takega kot je bil, živi bog ne bi želel zraven sebe. Je možno, da ima nekdo tako močen ego? Seveda je to zavil v celofan s tem, da me več ne želi onesrečevat... ampak kaj bi lahko bilo to to?

Ne vem zakaj toliko razmišljam za nazaj, ampak če dobim neke odgovore, mi bo potem mogoče nekak lažje. Četudi nisem zagovornik nekih terapij in tega... bi bilo morda celo dobro, da se pogovorim s kakim strokovnjakom?


Pardon da toliko pogrevam to temo... eni smo pač tak zgrajeni da nonstop pogrevamo probleme in želimo na vsak načiti priti do konca (prekelti naravoslovci, heh).

Hah.. danes sem zvedla da si je po 5 dnevih, odkar sem se izselila, že našel novo spremljevalko. Toliko o true love in podobnih jajcih.

Po eni strani pa je s tem zatrl moje butaste upe, morda bo pa celo lažje. Gnilo je pač, ko vidiš, da nisi bil dejansko nič posebnega, da se te da zamenjat v pičlih petih dnevih z nekom ful boljšim in oh in ah.


Men are bastards

...in tebi naredil veliiiiiiko uslugo

...in tebi naredil veliiiiiiko uslugo



Sori ker citiram, ampak fakin pomaga, z samim takim postopkom ti pokaže vseeeee
''sej veš, kako se reče, zarečenga kruha se največ najemo''. Dej nehi k se bom razpisal k norc

Lp teheran

Po eni strani naredil veliko uslugo, po drugi strani pa se zdaj počutim res kot pravi bebec, izdano in izrabljeno.

Mislim ej, 5 dni za tem ko sma nehala je na facebooku kliknil eno kr tak, dan za tem sta se pa že videla in sta kr par... how the hell is that possible?! Meni pa vrgel ven, kak sem mela prej ko sma ble še skupaj itak ob strani vedno rezerve... mislim HALO?!?!?! Ne samo, da sploh ni res, tudi ne da se primerjat s tem, kar je on naredil.

Res ZAKAJ vedno najdem takega butla mi nikakor in nikakor ni jasno

Med drugim tudi zato, ker ponavadi dobimo tisto kar zaslužimo. Malce več samozavesti ne škodi, pa se te bodo tudi butli izogibali. 

Kot bebec, izdano in izrabljeno pa se počuti tvoj ego. To čim prej preboli, ker ni vredno. Pa saj je bila že skoraj vsaka prizadeta, tako ali drugače, ampak verjemi da se ti bo čez 10 let vse zdelo samo kot oddaljen spomin.