Jaz imam pa prav bolesten strah pred morskimi psi
Ko sem v morju, moram vedno plavati tam, kjer vidim tla, ker sem le tako prepričana, da ni nobenega morskega psa okoli mene. Če tal ne vidim, me ponavadi čez nekaj časa taka panika zagrabi, da bi se lahko kar utopila, in se moram takoj obrnit in odplavat ven. Potem se pa kdaj poskusim na silo pomiriti, in si cel čas govorim, da ni nič, in da je vse okej, potem mi pa šine v glavo, da je do zdaj bilo vedno vse okej, in nikoli ni bilo morskih psov, in da danes pa sigurno ne bo, in me še hujša panika zagrabi, in moram
takoj ven iz vode, in ji potem ene dva dni ne grem niti blizu
Kakšno žoganje ali podobne igre v globlji vodi v morju so mi torej največja muka, ker če se igraš, ne moreš biti 100% pozoren na dogajanje okoli sebe
In ponavadi se nekaterim ljudem zdi to blazno zabavno, in zraven mene simulirajo kako jih morski pes pod vodo vleče. Mislim, wtf
Ko sem bila mlajša, sem imela celo eno obdobje, ko sem stalno hotela morske pse jesti, ker če jih pojem, potem jih ne bo več v morju
Sem se pa tudi zelo bala čebel, os in sršenov, ker me še nobena taka stvar nikoli ni pičila, pa še moj oče je nenormalno alergičen na njih, in nikoli nisem vedela ali je to dedno ali ne
Imajo pa pri fantu zdaj čebelnjak doma in sem vsaj strah pred čebelami in osami premagala
Sršenov se pa še vedno zelozelo bojim, ampak njih lahko vsaj taktično ubiješ (ali se skriješ), ker jih vidiš in slišiš, morskih psov pa ne moreš