teta_Iva je napisal/aHvala vsem še posebej pa Samsari in ostalim, ki so me spodbujali!
Sva se pogovorila in ugotovila, kje je problem- podrobneje o tem ne želim govoriti (glede na nekatere odgovore je popolnoma jasno zakaj ne).
Zakaj imam občutek, da si jezna na tiste, ki nismo takoj prikimali in rekli:"Maaaaaaaaaaaaa neeeeeeeeeeeeeeeeeee! On te neizmerno ljubi in obožuje. Trenutno je samo nekaj zmeden....jada, jada, jada." (Vem, ponovno sem kruta in groba.)
Nekako me spominja na vprašanje, ki ga ženske zelo rade postavljamo: "A sem debela?". Seveda nobena ne pričakuje, niti noče, da ji bo kdo dejansko rekel:"Ja!" (ter po možnosti dodal še "k svina"). Če bi se slučajno zgodilo, da bi nesrečnež/nesrečnica odgovoril/a pritrdilno, bi mu enostavno odgriznile glavo in ga/jo ozmerjale.
Zavedati bi se morala, da si s tem, ko si svoj problem odkrila popolnim tujcem, odprla možnost odkritih odgovorov. Kdor je želel/želi, lahko odkrito pove svoje mnenje. Sicer pa, a ni bil to tudi tvoj namen, ali si samo iskala potuho? Nekoga, ki ti bo rekel: "Vse bo še v redu."?