V zvezi zato, da nisi samski?

Pogovarjal sem se s kolegico glede tega, pa sva ugotovila da niti ne vem zakaj mi ni do te punce; ali zato ker mi dejansko ni privlačna, ali pa zato ker me je strah zaradi pomanjkanja izkušenj. Namreč ne želim si da bi se 5x ali 10x dobila, pa se med nama v tem času ne bi nič zgodilo. Kakšne so vaše izkušnje?

Jaz se zadnje čase sprašujem kam pelje najina veza. Skupaj sva približno 7 mesecev, vendar se poznava že dlje, je pa to veza na daljavo. Glede na to koliko km narazen živiva, se še kar veliko vidiva.
Meni je malo hudo, ko mi reče, da ni zaljubljen vame, da me ne ljubi. Pravi, da mi tega noče reči, dokler tako ne bo čutil, ker njemu to pomeni vse. To zelo spoštujem, hkrati pa mi je hudo, da po vsem tem času tega še ne čuti in se sprašujem, če sploh bo. Pravi, da me ima rad in do mene goji čustva in ve, da hoče biti z mano...
Mogoče sem preveč tradicionalna in hočem slišati določene besede. Poleg tega se sprašujem, če sploh vztrajati v taki vezi. Mene razdalja ne moti, ampak želim vedeti, če ta veza sploh kam pelje, ker v primeru, da ne, je vseeno preveč naporno in tudi finančno zahteva precej odrekanja.

Je pa vseeno iskren do tebe, da ti ne govori nečesa kar ne čuti.
Moraš pa vedeti, da nihče od nas ne ve, če veza kam pelje, tako da ne vem kako zdaj gledaš ti na finančno odrekanje.A je vredno samo dokler veš, da bosta dolgo skupaj?
Me pa malo skrbi to, da ni zaljubljen ne nič...tu bi se pri meni prižgal alarm.A potem furata bolj kot ne platonsko zvezo?

Hm, meni se zadeva ne zdi preveč obetavna - ker če vsaj na začetku nisi zaljubljen (recimo vsaj 1. leto), da slišiš, da trava raste, potem imho nikoli ne boš.
Je že res, da zaljubljenost mine in (p)ostanejo globlja čustva, spoštovanje, zaupanje ipd., ampak nekako se mi zdi, da naj bi bila zaljubljenost nekakšen začetek in 'izvir' vsega. Morda se motim, ampak sama si ne predstavljam, da na začetku ne bi bila zaljubljena, da slišim, kako trava raste. Oz. si ne bi želela biti v zvezi brez tega, je preveč čudovito in idealno izhodišče za naprej (seveda pod pogojem, da se partnerja tudi sicer ujemata, si zaupata in se spoštujeta). Brez tega bi se mi vse skupaj zdelo nekako ... prazno.

Popoln podpis pod Tanjo

Jaz se pa nekako bolj strinjam z Emchy in Gito. Meni se namreč ne zdi, da če na začetku nisi zaljubljen, potem nikoli ne boš. Včasih se ljubezen razvije drugače in pride zaljubljenost šele kasneje. Tako vsaj jaz gledam na to po svojih izkušnjah in izkušnjah ljudi, ki jih poznam.

Tuilwen, a obstaja kakšna realna možnost, da se kilometri med vama v (bližnji) prihodnosti kaj zmanjšajo?

Jaz sem bolj "camp Tanja, MeiMei, Anisja" Mislim pa tudi, da mi ego ne bi pustil biti v taki zvezi.

Hvala za odgovore punce. Vidim, da tudi ve gledate na to iz dveh različnih zornih kotov.
Jaz spadam bolj v tisti kamp, ko vem kaj čutim že precej na začetku in če to ni zaljubljenost, potem mi je brez veze vztrajat v vezi. Ampak mogoče spada on bolj med tiste ljudi, ki rabijo več časa, da se zaljubijo. Če pravi, da nekaj čuti do mene in ve, da želi biti z mano, to nekaj je. Če on temu ne reče zaljubljenost, mogoče to drugače definira. Meni je samo hudo, ko slišim 'ne ljubim te'.
Vsekakor ne bi rada vztrajala v vezi, ki nikamor ne pelje, ne tukaj, ne na daljavo.
Vse skupaj se sprašujem ravno tudi zato, ker, ko sva skupaj, se imava res lepo. Ko gre, postane nekako 'ignorantski'. Skoraj se ne pogovarja več z mano na chatu, kadar pa se, pa zraven počne še en kup reči in celo večnost  čakam na odgovore... Mogoče sem preveč zahtevna in mogoče, sem mu nadležna, ker bi se rada z njim slišala vsak dan, pa magari, če je to en sms, email... Težko mi je kar čez noč prešaltat iz tega, da sva 24/7 skupaj na praktično nič.
In vem, da včasih ni bil tak. Sploh na začetku, preden me je 'dobil' je bil hudo pozoren in prijazen.

Ne razumem, zakaj ti govori, da te ne ljubi. Če ne čutiš tako, pač ne rečeš "ljubim te", da pa prav poudarjaš nasprotno, hm ...

No, ubistvu je bilo tako da sem jaz rekla 'i love you' in je kar zamrznil in utihnil. Potem sva prišla do vsega tega....

Jaz ti pa rečem tako.
Meni tu nekaj smrdi. Mogoče ima punco pa ima tebe samo takrat in takrat. Kolikokrat na teden se dobita?
Ne bi ti tega rekla, da ne bi bila v približno podobni situaciji, ampak z razliko od tebe je on meni tudi rekel, da me pogreša, da me ne more pozabiti, bla bla bla. Vse kar ženske pač rade slišimo. Ko sva bila skupaj, je bilo noro. Pisala sva si prek msn-ja vsako večer, ja vsak dan. Mogoče samo enkrat na teden ne (takrat je bil očitno pri punci). Prek sms-a sma kontaktirala včasih, bolj ko ne samo to, kdaj se bova dobila. Dobivala sva se enkrat na teden. Tudi je bila razdalja problem, kao.
No, in včeraj, po dveh letih in dveh mesecih najine "poti", izvem, da ima ves ta čas punco, s katero mislim, da bo letos imel 3 leta. In ker sem odkrila slučajno (ja, internet dela svoje), ga vprašam, kaj bi pa njegova rekla na to, če bi vedela, da se tako dolgo že z mano dobiva. Pa mi odogovori z vprašanjem, katera njegova, da mu bom pa še očitno kaj novega povedala. No, in danes sta šla lepo na potovanje, tako kot vsako leto 2x na leto, ampak ga nikoli nisem vprašala s kom gre. Včeraj sem ga prvič in ni bilo odgovora... Vmes sem tudi za eno leto prekinila srečanja z njim, sva bila samo tako v kontaktu in me je na vsak način hotel spet... No, in zdaj je 3 mesece spet trajalo, ker me je obrnil okoli prsta.

Ja, vse je možno. Nisem si mislila, da lahko kdo ima punco, ko si pa vsako večer s tabo piše. Očitno gre!

Zaključek: po moje mu ne moreš verjeti. Pošilji mu kak sms ob kaki kočljivi uri in takrat, ko je recimo na šihtu. Če ti na šihtu odpiše, ob kočljivi uri pa ne, je to dober znak, da nekaj skriva...