Da bi imela malo več življenja v sebi in da bi se sprehajala z ob Ljubljanici v lepi poletni oblekici (seveda bi imela zraven še perfect postavo in toplo bi bilo). Tale večerna samota mi že preseda in ob takih trenutkih začnem mičken pogrešati življenje v civilizaciji.
Joj, jaz imam pa danes toliko želj...želim si, da bi bil moj zdele pri meni, ne pa da je zunaj s svojim prijateljem. No se tolažim, da je ta prijatelj (ki bi bil po videzu prej prijateljica) tok dolgočasen, da se ma zihr še bolj bedno kot jaz.