Težave na delovnem mestu

Rabila bi vaš nasvet, ker so vsi v moji okolici precej subjektivni (beri: na moji strani), jaz pa rabim nepristransko mnenje.

 

Naj opišem situacijo. Pred enim mesecem sem zamenjala službo - plača se je precej povečala, delo naj bi postalo bolj odgovorno, delovne naloge pa so bile jasno definirane in sem se jih zelo veselila, ker ustrezajo moji izobrazbi, izkušnjam, hkrati pa bi širila svoje znanje na novo področje. Po enem mesecu lahko rečem, da postajam osebna tajnica izvršnega direktorja - urejam mu letalske karte, hotele, tečaj nemščine, ... Sem si rekla - ne smeš biti občutljiva, je šele prvi mesec, ko opraviš poskusno dobo (3 mesece), bo vse drugače. Vendar pa mi je pritisk privzdignilo prejšnji teden, ko sem najprej ob sedmih zvečer dobila šefov sms, naj preverim, ali bi lahko letel v soboto zjutraj namesto popoldne, višek pa je bil v nedeljo, ko sem ob pol osmih zjutraj dobila sms, naj mu na netu pogledam, kje ima sestanek (bil je v tujini). Naj povem, da naj bi šlo pri mojem delu za opravljanje strokovnega, svetovalnega dela, ki je tudi temu ustrezno plačano, nikakor pa ni bilo nikoli omenjeno izvajanje tajniških nalog - nenazadnje tajništvo tudi imamo. V četrtek šef pride iz tujine in se psihično pripravljam na pogovor z njim, ker bi rada razčistila situacijo.

 

Rabila bi torej vaše mnenje. Se vam zdi, da pretiravam? Kako naj se zadeve lotim? Ima še kakšna/kakšen podobne izkušnje? V času poskusne dobe lahko dam odpoved, ki začne veljati z naslednjim dnem. To me nekako rešuje, če se slučajno ne bo dalo rešiti situacije.

 

Me pa zadeva zelo mori, ker se mi zdi, da sem bila zavedena. Po drugi strani pa si rečem, da se ne smem pritoževati, ker je plača super. Vseeno mislim, da so sms-si v nedeljo zjutraj "off limits", še posebej, če mi nalagajo nekaj, kar naj ne bi bilo moje delo. Pa telefon tudi ni služben.

 

Res hvala vsem za mnenja/nasvete.

 

LP Saša

Pa dobivaš poleg tega tudi tako delo, za katerega si bila sploh vzeta v službo ali si res samo direktorjeva osebna asistentka? Če maš še kaj drugega, se lahko ob šefovih osebnih zahtevah zgovoriš na tvoje prioritetno delo, med vikendom pa mu na sms vljudno odpišeš, da ne moreš, ker si na morju/v hribih/nekje, kjer je mesto za prosti čas in ne službo. Dolgoročno tudi pogovor, ampak samo pogovor navadno ne zaleže, treba se je tudi obnašat v skladu s tem, kar poveš.

Ja, opravljam tudi delo, za katerega sem bila vzeta v službo. Ne vem, če bodo na dolgi rok izgovori na moje prioritetno delo pomagali. Rada imam stvari razčiščene in jasne. Pa na dolgi rok si tudi ne želim dobivati sms-ov v svojem prostem času. Se mi zdi, da moram postaviti meje, sicer se bom čez par mesecev znašla v situaciji, ko bo prepozno, šef pa bo navajen, da sem na voljo za vse in ob vsakem času. Jaz upam, da se bom z njim lahko pogovorila in da se bo potem tudi držal dogovora.

Draga Saška,

berem tole, pa mi nič ni všeč. OK, če se mi zdijo tako zvana tajniška opravila za začetek še sprejemljiva, bolj v smislu spoznavanja podjetja in njegovega funkcioniranja, pa je nadlegovanje uslužbencev izven delovnega časa nesprejemljivo. Ne rečem, včasih se zgodi, morda 2-3 krat na leto, da je res nujno, ampak to je izjemoma in ne praviloma.

Nedavno tega sem govorila z dvema gospodoma, ki sta bila nekaj časa zaposlena v multinacionalkah (farmacija) in me je zanimalo, kako je biti zaposlen v takem podjetju (ker pač sama nisem nikoli bila in verjetno tudi ne bom). Oba sta se strinjala: dajo ti denar in omogočijo lagodno življenje tebi in tvoji družini, v zameno pa zahtevajo tvoje telo in dušo. Vzemi ali pusti. (Pa nič v smislu Zmaga Batine.)

Drugo, na kar sem se spomnila pa je prijatelj, ki je danes profesor. Ko pa to še ni bil, so mu tudi znali porinit pod roke vsakršno delo. Takih opravil se je rešil tako, da jih enostavno ni opravil zadovoljivo. Ni rekel, tega ne bom delal. Naredil je tako slabo, da so sčasoma sami prišli do spoznanja, da je bolje, da poiščejo drugo "žrtev". Pri tem je seveda svoje "osnovno" oz. "primarno" delo, kakor hočeš, opravljal 100 % profesionalno in odlično. Tako mu ni mogel nihče nič očitati.

Ne vem, če se tvoja situacija lahko primerja s tem, mogoče boš pa dobila vsaj kakšno idejo.

Držim zate eno pest in eno figo!

DG, hvala za spodbudne besede. Ravno tega se bojim - da bo zahteval ves moj čas. Tu pa nisem pripravljena na kompromise - ne glede na plačo. Tudi jaz bi razumela, če bi šlo za uslugo na vsake toliko časa, ampak da pa mu urejam, kdaj bo šel na tečaj nemščine ... Pa se mi zdi, da itak tudi sam ve, da to kar počne, ni O.K. Ko pride v pisarno, mi vedno, kadar gre za nekaj takega, prišepne, kaj naj naredim, da sodelavec ne sliši ter reče, naj to diskretno opravim. Uf, upam, da se izvlečem iz tega.

 

LP Saša

Res smešno da ne uporablja tajništva za to, ampak tebe...

Saška, se strinjam s SwanHeart, moraš že na začetku jasno povedati, kako in kaj. (Čeprav sama tudi trenutno dajem skozi podobno "lekcijo" in nisem prav preveč pogumna.  ) Tvoj privatni gsm je tvoj privatni in nima te kaj nanj klicat; napaka je že, da daš dobrovoljno svojo št., saj jaz sem jo tudi. Če hoče razpoložljivost v prostem času, ti mora dati služben gsm in še dodatek k plači - pa še sama bi morala že prej pristati na to. Najbolje je, da se skušaš pogovoriti z njim. Srečno!

ali delaš neposredno z direktorjem? če delaš neposredno z njim,cvza dobro plačo pričakuje nekaj v zameno ... direktorji si tudi ne urejejo teh stvari sami.

vprašanje pa je tudi kakšno osebno tajnico ima. pri nas je imel starejšo, ki se ni ravno znašla na internetu in z letalskimi kartami in sem bila pač za vse te stvari jaz. samo nisem pa imela dobre plače, kar je še slabše

Hvala vsem za nasvete. Se pripravljam na pogovor z njim. Pride jutri. Ni pa on direktor podjetja, ampak vodja sektorja. Pa ko smo se dogovorjali za službo, o take vrste delu ni bilo govora. Sicer niti ne bi zamenjala službe.

 

Res upam, da se bo vse dobro izteklo. Držite pesti. Poročam.

 

LP Saša

Saška, držim pesti.

 

In ja, tudi jaz bi se odločila za pogovor. Ali pa bi konec tedna izklopila telefon, čeprav se mi ne zdi prav, da zaradi enega osebka nisem dosegljiva za nikogar drugega. Pogovor torej. Povej mu kako in kaj, da si v službi od ponedeljka do petka, da so sobote in nedelje tvoje, da je bilo tako dogovorjeno, da ima itak svojo tajnico .... Če mu boš lepo povedala, in  če je kolikor toliko inteligenten človek, te bo razumel.

 

A imaš lahko kakšne posledice? Se bojiš tega? Da bi ostala brez službe ali kaj podobnega?

Mojcej, hvala.

 

Ja, posledice - seveda lahko ostanem brez službe, ker imam poskusno dobo. Po 3 mesecih mi lahko torej rečejo adijo. Ampak mislim, da morajo imeti nek utemeljen razlog. Se pa bojim, jasno, a moram nekaj narediti. Bom poskusila na lep način in upam, da bo razumel.

 

LP Saša