Tek nagcev - proti bikoborbam

Jadranka se je slekla v Španiji

Tek nagcev opozarja na krutost ravnanja z biki

Družabna kronika, 7. julij 2006 09:04, zadnji poseg ob 16:47
Pamplona - RTV SLO

V
sredo, dva dni pred prvim tekom z biki v Pamploni ob prazniku svetega
Fermina, je nekaj gole kože v Španiji pokazala Jadranka Juras.

Pevka in borka za pravice živali se je skupaj s prijateljicama Petro
in Nejo Puhalo pridružila vsaj tisoč enakomislečim aktivistom, ki so v
Španijo prišli z vsega sveta.

Gola dekleta za življenja bikov
Večina
na sebi ni imela ničesar razen plastičnih rogov in rdečih rutk,
nekateri pa so vendarle obdržali bele majčke, hlačke ali krilca, ki so
pokrila "ključne" dele telesa. Rdeče rutke oziroma robčke si sicer
okoli vratu zavežejo tudi vsi tisti, ki po ulicah Pamplone tečejo z
biki. Srečanje aktivistov na tako imenovanem teku nagcev je bilo letos
v Pamploni že petič, organizira pa ga Peta (People for Ethical
Treatment of Animals oziroma Ljudje za etičen odnos do živali). S tekom
Peta in vsi pogumni nagci v Pamploni nasprotujejo okrutnim tekom z biki
in bikoborbam, ki sledijo.

Pogumni ali neumni, se sprašujejo aktivisti
Fiesta de San Fermin
v Pamploni vsako leto traja od 6. do 14. julija. Vrhunec dogajanja je
že 7. julija, ko se že ob osmih zjutraj zberejo tekači. Rdeč robček in
bela srajca, dve raketi - prva naznani, da so bike izpustili iz ograde,
druga, da je ogrado zapustil zadnji bik - in nevarni tek se začne. Tek,
na katerem se vsako leto poškoduje precej ljudi, se konča na Plaza de Toros,
bike - med praznovanjem jih na ulice vsako jutro spustijo šest, vsak pa
tehta približno pol tone - pa popoldne čaka še en žalosten trenutek.
Bikoborski navdušenci jih namreč željno pričakujejo na bikoborbah.
Letos je bilo na prvem od osmih tekov z biki ranjenih okoli 40 ljudi,
sedem od njih so odpeljali v bolnišnico. Od leta 1924 je v Pamploni na tekih pred biki umrlo 14 ljudi, zadnji je umrl neki in Španec leta 2003. Več sto tekačev se sicer lahko pred biki brani le z zvitim časopisom.

Vsega je "kriv" Hemingway
"Krivec",
da večdnevni dogodek v Pamplono privablja ljudi z vsega sveta, med
njimi je veliko Američanov, je nihče drug kot pisatelj Ernest
Hemingway, ki je v leta 1926 izdanem romanu Sonce tudi vzhaja opisal
praznovanje. V Španiji se že desetletja dolgo krešejo mnenja med
tistimi, ki nasprotujejo bikoborbam, in tistimi, ki vztrajajo, da mora
tradicija ostati.

In posledično seveda počnemo vse to ... Če mene kdo vpraša, smo navadni izmečki. In bomo, dokler bo tukaj Pamplona, dokler bomo nosili krzno, dokler bomo odirali žive tjulnje ....

jaz sem imela v gimnaziji pri španščini seminarsko nalogo na temo bikorb in povem vam, da ko sem zbirala literaturo in brala knjige, članke iz revij, meni se je obračalo  .

 ne razumem kako lahko ljudje hodijo v živo gledat bikorbe, ker jaz sem samo dva posnetka videla in nisem mogla več. vem , da je to del njihove kulture, ampak vseeno ne zastopim

ok mal sem se nerodno izrazila, v bistvu je to tradicionalni španski šport oz. prireditev, čeprav ne vem kaj je tu športnega

Ne, saj tebe čisto razumem in vem kaj si mislila in vem tudi to, da je to dejansko del njihove kulture. Ne bit huda name . Me pa take stvari čist razjezijo

nisem huda nate, sem mislila, da me boš zdaj zdaj

To te še vedno lahko

Mene pa bikoborbe vedno čustveno čisto sesujejo.  že ko tole temo berem, se kar trsem.

Mislim, ne morem.....

žalostno je to, da dokler bodo ljudje hodili gledat ta mesarjenja, toliko časa bodo bikoborbe trajale. pri tem se najbrž obrača tudi veliko denarja in veliki zaslužki. v današnjem času pa je tako, da se večina stvari počne zaradi dobička. pa četudi zaradi tega trpijo živali ali pa ljudje. pa da me ne bi katera narobe razumela: sama obsojam tako početje, ker mi ni nič bolj gnusnega na svetu kot mučenje tistih, ki se ne morejo sami braniti. lp.