Jaka že dlje časa ni imel sreče z nakupom motorja, katerega si je
želel imeti. Nekega dne pa je le naletel na Harleyja z napisom
"naprodaj".
Motor je izgledal celo bolje od novega v trgovini, čeprav je bil že
deset let star. Kljub letom se je svetil in bil odlično ohranjen.
Takoj se je odločil in ga kupil, na koncu pa je še povprašal
ta leta.
"Zelo preprosto. Kadarkoli imaš motor zunaj in se vreme pripravlja
na deževanje, namaži krom z vazelinom. To ga potem ščiti proti
posledicam dežja." mu odvrne prodajalec in mu poda kozarec
vazelina.
Taisto noč ga njegova punca Sandra povabi na srečanje z njenimi
starši. Seveda so se do tja odpeljali z kupljenim motorjem.
Tik pred vstopom v hišo ga Sandra ustavi in ga opozori: "Nekaj ti
moram povedati o starših preden vstopiva. Ko jemo večerjo, ne
govorimo. Kdor prvi spregovori med večerjo, je potem dolžan pomiti
posodo."
"Razumem, ni problema." odgovori Jaka in se odpravita v hišo.
Ob vstopu Jaka šokira pogled na kup umazane posode sredi dnevne
sobe.
V kuhinji opazi še en kup umazane posode. Nakopičena posoda je bila
celo na stopnicah, hodniku, povsod kamor je vrgel pogled, kupi
nepomite posode.
Končno se skupaj usedejo k večerji in seveda nihče ni zinil ene
besede.
Ko tako dalje večerjajo, se Jaka odloči izkoristiti situacijo. Nagne
se k Sandri in jo poljubi.
Nihče ne reče besede, zato se skloni še nižje in ji začne
poljubljati prsi.
Še vedno se nihče ne oglasi, zato Jaka vstane, zagrabi Sandro, iz
nje strga obleko, jo vrže na mizo in jo poseksa pred očmi njenih
staršev.
Punca je bila vsa iz sebe, njen oče ves bled in njena mati vsa
prestrašena, ko se Jaka mirno usede nazaj na svoj stol in še vedno
nihče nič ne reče.
Jaka pogleda po mami in si misli: "Čudovito telo ima za svoja
leta.". Zato zagrabi še njo, jo skloni čez jedilno mizo in se spravi
nanjo na
vse načine.
Sedaj Sandra postane besna, očetu se kuha para, ampak še vedno
prevlada tišina.
Kar naenkrat se zunaj pobliska, zagrmi in začne deževati.
Jaka se takoj spomni na svoj motor, zato hitro vstane in iz svojega
žepa potegne vazelin.
Tisti trenutek pa vstane še oče, stopi stran od mize in se zadere:
"Dovolj! Bom pa jaz pomil posodo!"