Shranjujete ali mečete stran? :)

Zanima me, ali ste tip človeka, ki vse, kar dobi, shrani, spravi, in ima na sploh rad veliko stvari v v svojem domu, ali pa mu preveč predmetov, ki jih trenutno ne uporablja, predstavlja nepotrebno navlako... Imate radi ob sebi le nujno ali tudi tisto kar bo mogoče kdaj prišlo v poštev, pa stvari, ki so le v okras..? Mislim, da se ljudje precej razlikujemo po tem..

Jaz sem namreč tipičen človek, ki ne prenese kakršnekoli navlake.. In pri meni oznako 'navlaka' dobi zelo hitro praktično vse, česar trenutno ne uporabljam. Seveda pomembnih stvari ne mečem stran, bi jih pa najraje, če jih ne uporabljam. Moje stanovanje je tudi praktično brez okraskov. Pa me zanima, če sem edina.
 

Jaz sem definitivno hrček. Odkar sem na svojem v veliko manjšem stanovanju se sicer poskušam omejevati, ampak kaj ko to poteka tako, da nesem domov...

Jaz sem glede tega totalna minimalistka, ne prenesem odvečne krame. Preveč stvari (sploh na vidnih mestih, torej izven omar in predalov) me utesnjuje, decluttering pa mi daje blazno osvobajajoč občutek.

Ful dobra tema. Js sem tipični hrček, kar sem pobrala od moje familje, predvsem babice. Sem odraščala z njo in ona je še tista povojna generacija ko res ogromno stvari ni bilo kar tako za dobit kot danes. In ona ne prenese, da kdorkoli karkoli stran vrže (še danes na skrivaj kaj odnesem iz tistega stanovanja in vržem stran pa tega dolgo ne preboli, seveda pa upam, da ne bo niti opazila in moram to počet res neopazno. Če odnesem in vržem stran kramo, da ostane preveliko prstora in se to opazi... joj prejoj...). Posledično imam prave napade, ko se želim otrest bremena krame in sem že vrgla kdaj stran stvari, za katere mi je še danes žal (ampak to je res zelo zeo malokrat)... Ker se zgodi sem in tja, da "čez sedem let vse prav pride"... Saj dejansko je to brezveze danes, ko res lahko dobiš karkoli kadarkoli in je prostor, ki ni zasičen s kramo veliko več vreden, kjer lahko dihaš in je bolj minimalistično.
Imam pa taščo, ki je nagnjena h kupovanju razne cenene krame (za dom, kozmetike, oblek, čevljev "nakita", torbic) in mi pogosto kaj podari, jaz pa tega ne morem stran vržt, čeprav se mi dobesedno gabi. Zdaj si pa predstavljajte to. Mislim, da je to zelo slabo, ker ti začne tak dom prav tlačit psiho.
Podpiram čistke vsaj enkrat na leto in zelo zelo sem bom trudila še naprej, da bo dom čim manj podoben skladišču. V stanovanju in vikendu moje babice pa bo treba tako pustit dokler ne umre... Raje vam ne opisujem kakšna skladovnica posodja, setov krožnikov, kozarcev, krp, prtov, oblek in čevljev starih tudi več kot 50 let (še od moje tete in mame ko sta bili majhni (zdaj imata 45 let!!), igrač, čistil, nakita, starih praznih stekleničk parfumov, kozmetike s preteklim rokom uporabe, praznih kozarčkov začimb, skladovnice knjig in omb revij - za katere ko kupi nove, raje kupi še eno novo omaro, kot bi se znebila starih itd itd  - joj !!

Včasih sem pridno zbirala vse; od od ovoja sladkorja pa do kamnov zanimivih oblik. Ko sem bila mala pa tudi kakšne mrtve čebelice in podobno. Sedaj shranim res tisto, kar vem, da bomj še potrebovala, ostalo podarim (če je kaj uporabnega) ali pa kmalu zavržem. Še vedno pa čaka čistila akcija ene izmed omar v sobi, kjer so verjento še skriti kakšni "zakladi" iz otroških let, pa kar nimam časa in volje se spravit pospravljat.

poskušam dat vstran vse kar ne rabim, če pa kdaj dobim kakšno darilo, ki mi ni všeč, pa dam mami (nje ne moti, če ima kaj tega), najbolje mi je da imam zelo malo stvari na omarah, skoro ničesar...

Heh meni se pa vse tako smili vreči stran, pa ko vem, da ne potrebujem vsega...Pa še  hecno, da me v bistvu vse tole moti, recimo razni predmeti na omarah, policah, samo sej pravim nimam srca, da zabrišem v koš hehe. Še dobro, da imam takega fanta, ki na nekaj časa naredi čistko v stanovanju, ko me ni doma in zmeče stran stvari, ki jih v bistvu res nihče ne uporablja oz. nama niso všeč. In dosti mi pomenijo na primer babičin stari jedilni servis (nikoli ni v uporabi), skodelica, ki je stara menda že kakih sto let (nič posebnega), pa kljub temu, da se na vsem tem prah nabira  bi mi bilo žal zavreči.

Pri nas dvakrat letno vzamemo črne vreče in brezkompromisno vržemo vse stran, kar se ne uporablja.  Obleke gredo pa na Rdeč križ. 

Jaz sem tudi pri tistih, ki ne kopičijo stvari. Nekako dvakrat letno pregledam oblačila in dam naprej (ljudem, ki potrebujejo) vse, kar nisem oblekla eno sezono. Ostalo pa kar sproti ali v kanto ali pa mož odpelje na odpad.

Tudi jaz sovražim clutter! Nočna mora so mi kakšna darila brez uporabne vrednosti (razni spominki ipd.), to gre vse stran. Na žalost je moj dragi precejšnje nasprotje, saj se mu ogromno stvari zdi vrednih shranjevanja - "Kaj pa če bova še kdaj rabila?"

Vsem pa priporočam v branje naslednje strani:

http://www.declutterit.com/
http://www.clutterdietblog.com/
http://unclutterer.com/

ne mrem si pomagat, in shranjujem bedarije. ne vem od kje mi to, mapak men je škoda stran metat nekaj za kar vem da je še čist uporabno in bi mogoče komu lahko prišlo bolj prav kot meni,....