Potrošimo več, a imamo manj, kupujemo več, a uživamo manj. Imamo večje hiše in manjše družine, več ugodnosti, a manj časa.
Imamo več diplom, a manj razuma, več znanja, a manj razsodnosti.
Več strokovnjakov, a kljub temu več problemov, več medicine, a manj zdravja.
Pijemopreveč,kadimo
preveč, trošimo nesmotrno, smejemo se premalo, vozimoprehitro, prevečse
jezimo, prepozno ležemo, vstajamo preveč utrujeni,beremo premalo,
gledamo preveč TV in molimo poredko.
Pomnožili smo naše imetje, a zmanjšali svoje vrednosti.
Govorimo preveč, ljubimo poredko, sovražimo prepogosto.
Naučilismo
se, kako preživeti, ne pa kako živeti. Dodali smo leta življenju,ne pa
življenja letom. Prišli smo vse do Meseca in nazaj, a težko namje iti
čez cesto, da bi spoznali novega soseda. Osvojili smo zunanjiprostor,
ne pa tudi notranjega. Napravili smo velike stvari, ne pa tudiboljših
stvari.
Očistili smo zrak, a onesnažili dušo. Obvladamoatom, ne
pa tudi svojih predsodkov. Pišemo več, a se naučimo manj.Planiramo več,
a dosežemo manj.
Naučili smo hiteti, a ne tudičakati. Gradimo
večje računalnike, ki vsebujejo več informacij, kiproizvajajo več kopij
kot kdajkoli, a mi komuniciramo vse manj in manj.
Toso časi
hitre prehrane, a počasne prebave, velikih ljudi in majhnihkarakterjev,
hitrih zaslužkov in plitkih odnosov. To so dnevi dvehplač, a
pogostejših ločitev, luksuznih hiš, a uničenih domov. To sodnevi hitrih
potovanj, večkratnih plenic, moralnosti, ki se lahkozavrže, enodnevnih
predstav, pretežkih teles.
To je čas, ko jeveliko tega v
izložbi, a ničesar v skladišču. Čas, ko vam tehnologijalahko prinese to
pismo, in čas, ko lahko izberete, ali ga boste deliliše s kom, ali samo
izbrisali.
Pomnite: preživite nekaj časa z vam dragimi, ker oni ne bodo tu večno.
Pomnite:recite
kakšno prijazno besedo tistemu, ki vas gleda sstrahospoštovanjem, ker
bo ta majhna oseba skoraj odrasla in odšla.Spomnite se, da daste topel
objem tistemu zraven vas, ker je to edinoimetje, ki ga lahko daste s
svojim srcem, a ne stane niti pare.
Spomnitese, da rečete