Končno sem si vzela čas, da malo opišem najino (s fantom) potovanje po Tajski.
Potovanje je trajalo 5 tednov.
Najbolj naporna stvar je seveda let, ki je trajal ene 16 ur skupaj. Letela sva z Emirati, kar je prineslo določene prednosti (vsak sedež je imel svoj LCD, kjer si lahko gledal filme ali pa poslušal muziko ter spremljal let na live kameri). Začela sva v Munchenu, prestopila v Dubaiu (to je ene 6 ur leta), potem dobesedno ždela 3 ure na letališču in nato letela še 6 ur do Bangkoka. Problem je bil v časovni razliki, saj "zgubljaš" ure in si samo še bolj uničen.
Moj prvi občutek, ko sva pristala v Bangkoku je bila panika, kam sva to prišla, vroče kot v peklu, 100% vlaga (prve 2 dni sploh nisva znala dihati potem pa sva se navadila), zunaj kaos, zrak je zelo onesnažen in to takoj začutiš, taksisti te napadejo iz vseh smeri, kljub temu da naju je Lonely Planet (LP) opozoril, da noro nategujejo tako, da ti zaračunajo 4x več kot bi bilo treba, nama ni pomagalo, ker sva zaradi utrujenosti, neučakanosti in začetne nevednosti pravzaprav kar prosila, da naju okol prinesejo. To pa je bilo tudi prvič in zadnjič, saj sva se kasneje s pomočjo LP-ja izognila prav vsem težavam, sicer pa na Tajskem ti tako ali tako nihče nič hudega noče.
Promet

V Bangkoku sva preživela 4 dni, kjer sva si pogledala glavne templje (po tajsko je tempelj "wat"), nacionalno galerijo, dnevne in nočne markete, kraljeve palače (ja več jih je!), Bude v vseh možnih položajih (sedeče, ležeče, z iztegnjeno roko, med meditacijo, itd.) iz vseh možnih materialov (kamen, zlato, itd.), ogromne shopping centre (to bi bilo vam všeč, ogromno hoch kozmetičnih firm po zelo ugodnih cenah), šla sva celo v kino (kjer na začetku predvajajo himno in fotografije kralja, vsi vstanejo in utihnejo, nato se šele predstava začne), kitajsko četrt in lahko bi še naštevala, ker Bangkok je res enormen.
To je neka stavba v Grand Palace

Spet v Grand Palace

Shopping center

Računalniška plaza

Načinov prevoza je več, midva sva kar koristila taksi, ki je sicer bolj dražji od drugih, ampak če se voziš na meter nikoli ne preseže 300 sit. Druge možnosti so še tuk-tuk, kjer na začetku barantaš za ceno in zelo radi te odpeljejo k kakšnemu krojaču ali pa v "gems" trgovine (s dragocenimi kamni), ne da bi ti povedali za to, potem je še mestni avtobus, ki je malo težji, saj so napisi na busih večinoma samo v tajščini, pa taksi motorji, taksi čolni.
Tuk-tuk

Taksi čoln

Peš je malo hecno iti, ker je pešec v njihovem prometu najmanj pomembni čelen in je zelo malo semaforjev ter tudi tam kjer so, večinoma avti ne upoštevajo rdečo luč. Je pa zelo enostavno najti kaj, ker imajo napise in table (kažipote) tudi v angleščini, po celem mestu pa zastonj najdeš reklamne zemljevide. Internet shopi so za vsakim vogalom, kot so tudi trgovine, bari, restavracije, ni da ni. Če pa greš na glavno popotniško ulico