Problem je edino v denarju, ker bi taka stvar kar precej stala. Sicer pa ne vem če bi temu rekla fatalizem, prej dejstvo, glede na to, da so to že velikokrat potrdile raziskave. Se pa strinjam, da so izsledki raziskav precej fatalistični :)Dobro, malo smo že zašle od osnovne teme, ampak nič ne de. 
Dodeka, tole je čisto posploševanje, saj so razlogi za obisk psihoterapevta in dejanski rezultati različni od človeka do človeka in o (dolgoročnem) učinku lahko presoja le posameznik sam. V prvi vrsti je pa seveda jasno, da lahko le mi sami spremenimo sebe (svojo percepcijo, določeno moteče obnašanje, prebolimo kakšno bolečo izkušnjo, razrešimo odnos, ki nas mori, razlogov za obisk terapevta je zelo veliko in so različni!). Terapevt je lahko pri tem v pomoč, lahko pa je tudi potuha, krinka, da nekaj delamo na sebi. Vse je na nas samih. (Kar je v bistvu isto kot si ti povedala samo z drugim izhodiščem.)
(Meni osebno je zelo pomagala kratkotrajna terapija in če bi bilo potrebno, bi se ponovno odločila. Ne morem pa nič povedat o hipnozi, zato se opravičujem za OT.)
Ni pa bil problem v neki globoko zakoreninjeni travmi ampak v težkem obdobju, ki sem ga bistveno lažje prebrodila s pomočjo psihoterapevta kot pa, če bi se spopadala sama 
Sem pa danes brala en članek in mogoče male spremenila pogled na terapevte. Samo me presenča (žalosti), da praktično nikomur (po tvojih virih informacij) ne uspe. 
