Jaz mislim, da otroka in psa, pa ne glede na to, kako velik oz majhen
je pes, ne smemo nikoli pustiti da sta sama, brez nadzora odrasle
osebe. Oz, da ju nadzoruje oseba, ki ve kako se s psom ne sme ravnati
in otroku prepreči tako ravnanje, ki bi psa razburila. Saj v tem
primeru, ko je pes popadel tistega dečka, je bila zraven babica, ampak
se očitno ni spoznala na pse in malega ni ustavila in mu preprečila, da
bi metal stvari v psa in se vesil po njemu. Zato mora nadzorovati
oseba, ki se na pse spozna vsaj malo.
Pri dojenčku, ki je bil star 8 dni, je pa jasno, da je bil še
premajhen, da bi sploh imel kontakt s psom, torej ga ni izzval, ampak
so pa pomoje krivi bili starši, ker so dojenčka skrivali pred psom, oz
psu niso pustili, da bi se mu približal, ga povohal, se seznanil z njim
istočasno so mu pa namenili vso pozornost in verjetno je bil pes
kar naenkrat postavljen na stranski tir, kar pa ni bil vajen. Verjetno
so ga podili stran, ko je hotel pogledati, s kom se zdaj vsi
kar naenkrat toliko ukvarjajo, da njega nihče niti ne opazi več, pa je
postal ljubosumen in je dojenčka smatral za svojega tekmeca, za
vsiljivca. Zato ga napadel, ko staršev ni bil zraven. Verjetno je hotel
samo odstraniti vzrok, ki je povzročil, da se za njega (psa) ni nihče
več zmenil.
Katja je naredila edino pravilno, da je psa spustila v bližino otroka,
da ga je povohal, ker edino na ta način ga je pes lahko spoznal in
sprejel kot del svojega krdela. Drugače bi otrok ostal za psa tujec,
vsiljivec in bi se ga hotel znebiti. Če imaš psa, je včasih treba
razmišljati po pasje. Nekateri se pa bojijo, da bo pes prenesel kakšne
bacile na novorojenčka, pa ga izolirajo od psa. To jepa iz pasjega
stališča hudo narobe.